V Doelu, ki je stisnjen med jedrsko elektrarno in pristaniške doke, je pred leti živelo več kot tisoč ljudi, danes pa na srečne čase te belgijske vasi spominja le še množica praznih zgradb, porisanih z grafiti.

Ostalo je še 30 domačinov, ki se borijo proti načrtom flamske regionalne vlade, da bi razširila bližnje pristanišče v Antwerpnu, s tem pa bi porušili tudi vso vas in jo tako izbrisali z zemljevida. Na njenem mestu bi zrasel nov dok za ladje.

Namesto zgradb – ladje
Peščica vztrajnih domačinov se tem načrtom na vse kriplje upira, obrnili so se tudi na sodišče. “Moraš biti zelo trmast in pripravljen, da uporabiš vse dovoljene načine, da se tvoj glas sliši. Pa še v tem primeru ni veliko upanja v uspeh,” je dejala Frie Lauwers, pobudnica iniciative za ohranitev Doela. A flamska vlada se ne ozira kaj dosti na njihove pritožbe in nadaljuje načrte za širitev že zdaj enega največjih evropskih pristanišč, po katerih bi vas izkopali, da bi naredili prostor za pristajanje ladij, kmetijske površine v okolici pa spremenili v naravni rezervat, kar je nujno za uresničitev vladnih želja.

Prihodnost 400-letne zgodovine Doela je tako močno ogrožena. Vas je sicer ves čas imela res nesrečno lego, zato so jo ljudje počasi zapuščali. Na drugi strani jo namreč omejujeta tudi dva hladilna stolpa bližnje jedrske elektrarne, zato Doel seveda nikoli ni bil ravno kraj, v katerem bi si starši želeli, da odraščajo njihovi otroci. Tako so leta negotovosti, kakšna bo usoda vasi, Doel počasi spreminjala v mesto duhov, v katerem je bilo življenja vse manj, grafitov pa vse več.

Vlada stimulirala selitve
Mnogi so se odselili v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so oblasti ponudile finančno nagrado za vse, ki so prodali svoje domove. Ostalo je le še deset lastnikov domov, ki jih vlada namerava razlastiti, drugi, ki nimajo svoje nepremičnine, pa lahko še vedno najemajo na pol porušene prazne stavbe. Vztrajajo namreč, da kraj kljub bližini tako umazane industrije, kot sta pristanišče in elektrarna, premore toliko arhitekturnih posebnosti, da bi ga morali ohraniti. Omenjajo predvsem hišo, v kateri naj bi živela družina znanega baročnega slikarja Petra Paula Rubensa.

Drugi pa na zaplet gledajo bolj realistično in so se sprijaznili, da je čas, da se Doelova zgodba počasi konča. Leta ropanja, nezakonitega priseljevanja in zanemarjanja so vas pripeljala do točke, na kateri vrnitve v svetlo prihodnost ni več.

Vir: rtvslo.si; članek s fotogalerijo si lahko v originalu preberete tu.