fbpx

Haiti: Toliko lepot in potenciala, toliko zapravljenih priložnosti

Novice

Haiti: Toliko lepot in potenciala, toliko zapravljenih priložnosti Fotografije iz “srečnejših” časov 17. januar 2010 ob 12:15Port-au-Prince – MMC RTV SLO Če kaj, potem Haiti nikdar ni bil tako preprost, kot namigujejo fotografije idiličnih peščenih plaž.Haitijci so prvi latinskoameriški narod, ki se je odcepil od kolonialne evropske sile, a je večino časa tudi trpel pod […]

Haiti: Toliko lepot in potenciala, toliko zapravljenih priložnosti

Fotografije iz “srečnejših” časov 17. januar 2010 ob 12:15
Port-au-Prince – MMC RTV SLO

Če kaj, potem Haiti nikdar ni bil tako preprost, kot namigujejo fotografije idiličnih peščenih plaž.Haitijci so prvi latinskoameriški narod, ki se je odcepil od kolonialne evropske sile, a je večino časa tudi trpel pod represivnimi režimi, prežetimi z nasiljem in revščino.

Ta prva neodvisna, postkolonialna republika s temnopoltim vodstvom na svetu je dežela, kjer je revščina vedno hodila z roko v roki z relativno izjemnim bogastvom peščice izbrancev. Ta kombinacija se je že večkrat izkazala za usodno (denimo v Južnoafriški republiki) in Haiti žal ni nobena izjema.

Še pred katastrofalnim potresom, ki je bedo države zdaj dobesedno potisnil pod nos svetovni javnosti, se je zahodna polovica otoka Hispaniola (drugo polovico predstavlja precej bolj “urejena” Dominikanska republika) dolga leta borila sama s seboj.

Evropsko obdobje
Potem ko je Krištof Kolumb leta 1492 pristal na otoku Mole Saint-Nicolas in ga označil za španskega, so bili najprej Španci tisti, ki so Haiti izkoristili zaradi njegovega zlatega rudnega bogastva, avtohtonim Indijancem pa prinesli cel kup nalezljivih bolezni, zaradi katerih so počasi začeli izumirati. Španci so težavo rešili tako, da so za delovno silo začeli uvažati afriške sužnje.

Svojim evropskim sosedom so se na otoku kmalu pridružili še Francozi, ki so iz njega, zahvaljujoč ogromnim dobičkom od sladkorne, kavne in indigo industrije, naredili najbogatejšo francosko kolonijo v zahodnem svetu.

200 let, 32 državnih udarov
Francozi in njihova revolucija so konec 18. stoletja navdihnili zatirane afriške sužnje na otoku, da so se uprli, zahtevali svobodo in več državljanskih pravic. Revolucija v Saint-Domingueju je bila najpomembnejša in po letih spopadov so sužnji dosegli svoje – leta 1804 so razglasili neodvisnost in novo državo poimenovali Haiti.

Sledite nam

Najbolj brano

Oznake

A napetosti s tem nikakor ni bilo konec – Haiti je v 200 letih doživel kar 32 državih udarov. Med letoma 1915 in 1934 so ga okupirali Američani, ki so nekaznovano pobijali domačine, ko pa so zapustili otok, so morilsko štafetno palico predali dominikanskemu diktatorju Rafaelu Trujillu, ki je na meji z Dominikansko republiko v tridnevnem genocidu pobil med 10.000 in 20.000 Haitijcev.


Sledite nam


RSS Ustavi se!