fbpx

Legende o trepetliki

Aktualno, Zanimivosti

Trepetlika je zagotovo drevo z močnim energijskim delovanjem, ki izniči negativne energije in jih preobrazi v pozitivne.

Vsak narod je imel svoja “dobra” in “slaba” drevesa. Trepetlika je drevo, ki  v ljudski mitologiji nosi pomensko dvojnost in  predstavlja obenem dobro in slabo. Dobro in slabo sta dve nasprotni pojavni obliki nekega dogajanja, ki sta odvisni  od človekove namere. Trepetlika se je tako v ljudski magiji uporabljala  za odganjanje zla in zaščito, bila pa je tudi prevodnik v svet mrtvih in je omogočala prestop v spodnji svet, od koder ni vrnitve. Slab predznak si je tako prislužila verjetno tudi zaradi tega dejstva, čeprav s stališča poganskega razumevanja življenja in smrti, sposobnost trepetlike, da omogoči človeku prestop v svet Nav, torej svet, v katerem bivajo duše prednikov, ni prav nič slabega.

Trepetlika  (lat.  Populus trémula ) – je listnato drevo iz rodu topolov. Razširjena je v zmernih in hladnih podnebjih Evrope in Azije.  Lubje se uporablja za strojenje usnja in kot rumeno in zeleno barvilo. V cvetovih trepetlike čebele nabirajo cvetni prah in lepljivo snov iz cvetov predelajo v propolis. V gradbeništvu se uporablja za prekrivanje streh. Ruske cerkve so bile na primer večinoma prekrite s skodlami iz trepetlike.

90945

Ljudje, ki živijo na področji gozdov s trepetliko so že dolgo nazaj opazili, da gozdne živali glodajo njeno lubje, ki je zelo grenkega okusa, medtem ko se lubja hrasta ali lipe, ki ima mnogo boljši okus, ne dotaknejo. Razlog je zelo preprost: lubje trepetlike vsebuje veliko hranilnih in zdravilnih snovi. Prvi aspirin in antibiotiki so bili narejeni iz lubja trepetlike. Trepetlika se v ruščini imenuje asina (осина), v altajskem jeziku asnak  (аснак), angleško pa aspen. Ime aspirin je verjetno izpeljano iz imena ta trepetliko, ki vsebuje salicinsko kislino, glavni sestavni del aspirina.

Trepetlika je bila v ljudskem zdravilstvu visoko cenjena in je veljala za zdravilo za vse tegobe. Naši predniki so verjeli, da trepetlika lahko ozdravi tudi najtežje bolezni.  Za bolne ljudi so  zato  izdelovali postelje iz lesa trepetlike, verjeli pa so tudi, da trepetlika potegne nase bolezen, če bolnikova oblačila obesijo na njene veje. Morda je v tem zrno resnice, saj je znano, da trepetlika čisti človekovo auro in izniči negativne energije. Zdravilci so zato svetovali depresivnim ljudem, da se za nekaj minut naslonijo na trepetlikino deblo, češ da depresija in žalost izgineta kot da ju nikoli ne bi bilo.   

Zdravilni so vsi deli trepetlike. Lubje vsebuje ogljikove hidrate, glukozo, fruktozo in saharozo, eterična olja, fenolglikozide, tanine, nenasičene maščobne kisline, grenke glikozide populina in salicina.  Tudi listje in cvetovi so bogati z ogljikovimi hidrati, eteričnimi olji, askorbinsko kislino, beljakovinami, karotenom, glikozidi, vlakninami, različnimi minerali, vsebujejo pa tudi   organske kisline, karotenoide, vitamin C, karoten, flavonoide, fenolglikoide, antociane in tanine. Pripravki iz cvetov se uporabljajo pri boleznih sklepov, prebavil, sečil in pri celjenju ran. Pripravki iz lubja se uporabljajo pri zdravljenju prehladov, prebavil, mehurja, hemoroidov,  gastritisa, hepatitisa in diabetesa. Zlasti učinkovit za zniževanje sladkorja v krvi je pripravek iz zdrobljene posušene skorje v čaju. Eno žlico skorje je potrebno vreti 10 min v 2 dcl vode, pustiti stati 15 min in piti trikrat dnevno pol ure pred obrokom. Pripravki iz listov se uporabljajo za odpravljanje bradavic in lišajev ter za zdravljenje revmatizma in protina. Za zunanjo uporabo se zdrobljeni posušeni listi zmešajo s hladno stiskanim oljem ali maslom.  

Tinktura iz pepela trepetlike pomaga pri nevrovegetativni distoniji, zamašitvi krvnih žil, obrabi mišic in sklepov. Tinktura iz skorje čisti kri, vzpostavlja pravilno ravnovesje levkocitov, eritrocitov in trombocitov.

Lubje in cvetni popki se nabirajo zgodaj spomladi, listi pa v maju in v začetku junija. Vsi zdravilni deli se uporabljajo kot tinkture, čaji in mazila.

Seveda trepetliko uporablja tudi sodobna farmacija, ki ni mogla prezreti njenih zdravilnih učinkov in je razvila vrsto zdravil kot so zdravila proti malariji, črnim kozam, tuberkolozi, pljučnici, griži, cistitisu, nefritisu, revmatizmu , boleznim jeter, vranice, ledvic, sklepov in sluznice. Znano je tudi, da trepetlika ugodno vpliva na živčni sistem in na splošno izboljšanje stanja celotnega organizma. Enostavno povedano, različni pripravki iz trepetlike imajo sposobnost premagati »celo armado sovražnikov človekovega zdravja.«   

Izkušnje ljudske medicine zato priznava  tudi sodobna medicina in ugotavlja, da trepetlika zdravi tako fizično telo kot tudi duševne bolečine.

Že zdavnaj so ljudje za zaščito in odpravljanje urokov uporabljali zapestnice, prstane in amulete iz trepetlike.  Tudi terapije ob drevesu trepetlike so bile znane že v davni preteklosti, ko so tudi zdravniki priznavali, da trepetlika daje človeku novo moč in pomaga pridobiti zaupanje vase.

Sledite nam

Najbolj brano

Oznake

O trepetliki obstaja vrsta legend. V krščanski mitologiji je trepetlika dobila negativen pomen, češ da njeni listi še vedno trepetajo od groze ob spominu na križanje, saj naj bi bil Kristus križan na križu iz lesa trepetlike. Tudi Juda Iškariot se je menda obesil na trepetliko. Ko je vrgel vrv na brezo, je ta od smrtne groze prebledela. Trepetlika pa mu je ponudila svojo vejo. V nekem mitološkem besedilu je navedeno, da se je Marija z Jezusom skrila pod trepetliko pred Herodotovimi preganjalci. Vsa drevesa v gozdu so od strahu prenehala šumeti, le listje trepetlike je še naprej šelestelo . Negativni predznak je trepetlika dobila tudi v tej zgodbi, saj bi šum njenih listov lahko pozornost zasledovalcev usmeril prav tja, kjer se je skrivala Marija z otrokom.  Navedbe o vlogi trepetlike v zgodnjem krščanstvu so nenavadne, saj trepetlika na področju Palestine ne raste. To je drevo celinskega in mrzlega ekvatorjalnega pasu, njena domovina pa je Sibirija.  Dejstvo je, da trepetlika tudi v brezvetrju šumi, saj ima zaradi hitre rasti zelo tanko in prožno deblo, ki se zaradi teže krošnje nagiba tudi v brezvetrju in s tem sproži šelestenje listov. Verjetno je vzrok za napačno svetopisemsko navedbo napaka pri prepisovanju ali pa enostavno napačno poimenovanje drevesa.  

Tako je pri ljudstvih, ki so prevzela krščansko vero, nastala vrsta legend o nesrečni trepetliki, ki nenehno šelesti kot da se pritožuje nad svojo grenko usodo.  V poganski tradiciji je trepetlika dobro drevo, ki daje življenjsko radost in odpravlja zlo.  Obenem je trepetlika veljala za drevo, ki je povezano s svetom Nav. Zato so na grobove umrlih postavljali križ iz lesa trepetlike, saj so verjeli, da ta zagotavlja  pokojniku hitro in nepovratno pot v svet  Nav.

Zanimivo je, da v Rusiji, kjer je trepetlika zelo razširjeno drevo, njenega lesa ne uporabljajo za gradnjo hiš. Verjamejo namreč, da bi to prinašalo ljudem nesrečo in bolezen, ker je v naravi trepetlike, da iz okolja srka negativne energije. Medtem pa so ruske pravoslavne cerkve pokrivali izključno s skodlami iz trepetlike.

 Na Altaju trepetlika predstavlja popotnika med svetovi in med preteklim, sedanjim in prihodnjim časom. Altajski šamani ali kami iz lesa trepetlike izdelujejo bobne, s katerimi s hitrostjo svetlobe potujejo med svetovi. V Sibiriji verjamejo, da jih amulet iz trepetlike varuje pred vsem slabim in odganjajo vse zle duhove.  Trepetlika pomaga tudi pri pomanjkanju življenjske energije, saj onemogoči vse slabe energije in »zakrpa« luknje v auri.  Če je   človek moral preživeti noč v gozdu, je s trepetlikino palico začrtal krog okrog sebe in bil s tem  varen pred demoni. V času epidemije kuge so na vogale vasi postavili sveže posekana debla trepetlike in vas zaščitili pred boleznijo. V zibelko so polagali vejico trepetlike kot zaščito pred slabimi sanjami. Po verovanju, verjetno pa tudi izkušnjah naših prednikov, je stik s trepetliko odganjal glavobole, epileptične napade, normaliziral krvni tlak in odpravljal krče v nogah. Lase in nohte bolnih ljudi so zataknili pod lubje trepetlike, ki je menda tako pritegnila bolezen nase in jo izničila.

Naši predniki so trepetliki pripisovali magično moč iz izkustva, ki je imelo pogosto nerazložljivo vsebino, kar so si razlagali in povezovali  z nezemeljskimi silami, demoni in črti. Danes psihologija spremenjena stanja zavesti, ki jih je arhaični človek povezoval z drugimi svetovi in demoni, razume kot razširjeno zavest, ki je posledica vstopa v energijska polja neobičajnih (ali pa tudi nezemeljskih) frekvenc. V takem stanju se zabrišejo meje časa in prostora in človek lahko vstopa v polje t.i. vsezapisa, kjer so mu na voljo vse informacije in možnosti. Zato se ljudem v gozdovih s trepetliko pogosto dogodi, da se izgubijo, čeprav zelo dobro poznajo poti.  Med ljudstvi Sibirije živijo zgodbe, da se ljudem, ki zaspijo v trepetlikinem gozdu, sanja o njihovih prednikih in o dogodkih, ki se kasneje tudi zgodijo.

Upodobljene podobe duha  gozda, ki ga Sibirci upodabljajo kot prijaznega starca, pritrdijo na drevo trepetlike, kar naj bi duhu gozda omogočilo delovanje v zemeljskem svetu. Trepetlika je zagotovo drevo z močnim energijskim delovanjem, ki izniči negativne energije in jih preobrazi v pozitivne. Ker pa ima tudi sposobnost vzpostaviti stanje razširjene zavesti in s tem posledično okrepiti človekove paranormalne sposobnosti, med ljudmi, ki tega ne razumejo, vzbuja strah in nezaupanje.


Sledite nam


RSS Ustavi se!