To pesmico nam je Maša recitirala že pred enim letom. Od takrat naprej smo želeli potovati z avtodomom. Še najraje bi z avtodomom kar okrog sveta. V Avstraliji smo si to željo delno uresničili in za teden dni najeli avtodom. Prevzeli smo ključe sedemmetrske hiše na kolesih in se odpeljali na avanturo po zahodni obali Avstralije.

Ko bom velik, reče Tom
si bom kupil avtodom,
dan in noč bom potoval,
vse dežele obiskal.
Z mano šel bo bratec Vid,
gledal bo na zemljevid,
dolga pot okrog sveta,
bo bolj varna če sva dva.

Na poti po neskončnih avstralskih ravnih cestah in dolgih razdaljah med kraji, moraš imeti vse kar potrebuješ, s seboj in avtodom je kot nalašč za to. Kakšen užitek, kakšen luksuz, kakšna lagodnost in lahkotnost potovanja. Tako brezskrbno še nismo potovali. Ko sem vozil, so punce brale ali poslušale pravljice. Vsake tri ure sta se Maša in Sara oglasili, da sta lačni. Ustavili smo kar ob cesti, punce pa so skupnimi močmi pripravile kaj za pod zob. Nato smo se odpeljali naprej, kamorkoli pač je vodila cesta ali nas je usmerila tabla za kakšno zanimivost.

Zahodna ali koralna avstralska obala je kakih pet tisoč kilometrov proč od Sidneya. Kot od Maribora do … Zahvaljujoč nedostopnosti jo obišče le malo ljudi in je temu primerno nedotaknjena. Naravnih lepot je toliko, da se jih nismo mogli naužiti.

Konicam, ki rastejo iz peska se nismo mogli načuditi.

Osamljeni avtoštopar.

Izgubljeni v puščavi iz belega peska.