Maja Novak, Mayita je strastna popotnica, ki je zadnjih 10 let preživela na delu v tujini in potovanjih po svetu. Mayita vztrajno trdi, da za potovanja ni potrebno imeti gore denarja, potreben pa je dober načrt in jasna vizija, kaj od potovanja želimo. Pojasnjuje, da je vedno imela jasen namen kdo in kaj želi postati in na življenjski poti sledila sebi ter znakom, ki so jo vodili do tako zavidljivih in uspešnih izkušenj pri zgolj 30-ih letih.

Na počitnicah v tujini brez skrbi. CORIS AS je bil sponzor Javne tribune: Bi potovali in služili denar na poti, kjer je zbranih veliko nasvetov.

Mayita: Bom poskusila odgovoriti čim bolj jedrnato 😉

Ali ste najprej odšli v tujino, potem pa si poiskali delo?

V Ameriko sem odšla, ko sem delo že imela, na ostale destinacije pa sem se odpravila z namenom, da delo najdem tam.

Natanko katera dela ste natanko opravljali?

Sprva sem opravljala delo v ameriškem kampu kot “camp counselor”, delo kot receptorka v Mehiki, au-pair v Novi Zelandiji in stevardesa/nutricionistka na privatnih jahtah. Poleg tega pa sem izkusila tudi nekaj prostovoljnih del z otroki (učenje angleščine, razne delavnice,…).

Ali so vam delodajalci ponudili tudi namestitev, ali pa ste si namestitev morali poiskati sami?

Pri vsakem zgoraj omenjenem delu je delo potekalo v samem objektu, kjer sem bivala (v kampu sredi gozda, v hotelu, pri družini in kasneje na jahti). Medtem, ko sem delo iskala pa sem si prenočišče morala dobiti sama, največkrat preko Helpx ali Airbnb.

V kakšnem delovnem okolju ste delali: med tujci ali med domačini?

Delala sem z obojimi. Med domačini pri prostovoljnih delih in v Ameriki. S tujimi narodi oz. različnimi nacionalnostmi pa sem delala v “yachtingu” ;).

V kateri državi ste se med domačini počutili najbolj sprejeto?

Pravzaprav sem bila čisto povsod lepo sprejeta, najbolj pa v Ameriki in v deželah tretjega sveta (Šrilanka, Dominikanska republika, Nepal, Mehika,…).

V kateri državi ste delali najdlje časa oziroma v kateri državi ste neprekinjeno živeli najdlje?

Najdlje sem živela na Sejšelih, in sicer pol leta.

V kateri državi ste živeli med domačini in delali izključno z domačini?

Največ sem med domačini živela na Novi Zelandiji in pa na vseh potovanjih po deželah tretjega sveta.

Ali bi v kateri od teh držav v katerih ste bivali in delali, tudi ostali za vedno, si tam ustvarili dom in družino?

Sledite nam

Najbolj brano

• Tapas po špansko
• Antarktika – dežela večnega ledu
• Poceni in doživeta družinska pot v zagrebški živalski vrt
• Vse, kar morate vedeti o morskem ribolovu

Oznake

#decembrska #drugdrugemudarilo #semjutranja Afrika Avstralija Avstralija, Oceanija Avstrija Azija Belgija Bled Brazilija družina Egipt Evropa Francija Grčija Hrvaška Indija Italija izlet Japonska Južna Amerika Kanada Kitajska morje Nemčija Nizozemska Norveška potovanje počitnice Rusija Severna Amerika Slovenija Srbija Srednji Vzhod Tajska Terme Terme Olimia Terme Tuhelj Velika Britanija Vlak Združene države Amerike Združeni arabski emirati Španija Švica

Vsaka dežela ti v srcu pusti določene občutke in bi si tam lahko predstavljala življenje. Za tisto idilično družinsko pa bi zagotovo izbrala Novo Zelandijo. Že od nekdaj pa sem se najbolje počutila v latinskem svetu – v Mehiki in Dominikanski republiki.

Kakšne izkušnje imate s tujimi uradi, v kateri državi so uradi in ustanove človeku prijazni, v kateri državi pa daleč za slovenskimi?

Brez kakršnihkoli težav z uradi in javnimi ustanovami (zdravstveni domovi, banke,…) sem živela na Novi Zelandiji, Ameriki in Franciji. Tega pa ne bi trdila za življenje v Mehiki in pa na Sejšelih, kjer vse še vedno bolj poteka po “afriško”.

Kakšne (če sploh) izkušnje ste imeli z zdravstveno oskrbo v tujini?

Vedno sem imela na svojih potovanjih urejeno  zdravstveno zavarovanje CORIS AS, med delom pa so mi vedno nudili zavarovanje preko delovnega mesta, ki sem ga večkrat izkoristila za razne preglede pri zdravnikih in vedno sem bila več kot zadovoljna.

Kako varno ste se počutili v tujini? So vas kdaj oropali ali kaj podobnega?

Načeloma sem se povsod počutila zares varno, nekaj slabih izkušenj sem imela v Indoneziji na Sumatri, zaradi tega, ker nihče ni govoril angleško. Nikoli me niso oropali, je pa vedno potrebno imeti glavo na pravem mestu – da ne hodiš okoli sam v poznih večernih urah, ne nosiš dragih stvari in se ne izpostavljaš.

Kako ste potovali okoli: z javnimi prevoznimi sredstvi, z lastnim prevoznim sredstvom, AvtoŠtop, irn.?

Ko sem bila v deželi izključno na delovnem mestu sem vedno imela na razpolago avto (na Novi Zelandiji od družine pri kateri sem živela, v “yactingu” pa ima posadka na voljo “rent-a-car”), sicer pa na potovanjih največkrat uporabljam javni prevoz ali pa za “roadtripe” najamem svoj avto, včasih tudi skuter.

Kje ste se najboljše lahko sporazumeli kljub neznanju jezika?

Najbolje sem se seveda sporazumevala v angleško in špansko govorečih državah, saj ta dva jezika govorim tekoče.

Kje ste največ težav imeli zaradi nepoznavanja jezika?

Najtežje pa je bilo sporazumevanje med življenjem v Italiji in Franciji, saj ta dva naroda ne govorita dobro angleško – predvsem je bilo težje pri dobavi dobrin za jahto in sporazumevanje z uradi.

V kateri državi ste bili kot tujka najbolj sprejeti in v kateri najslabše?

Na srečo sem bila povsod sprejeta zelo, zelo dobro, predvsem v deželah tretjega sveta (Nepal, Šrilanka). Domačini so izjemno gostoljubni in jim je v čast, da kot turisti obiščemo njihovo deželo in tako tudi pripomoremo k njihovi ekonomiji.