Copenhagen je glavno mesto danske in največje skandinavsko mesto. Slovi tudi kot »severni Pariz«. Tradicionalno konservativna monarhija pa preseneča, ko popotnik prispe v Christianio. To območje mesta, so leta 1971 zasedli hipiji. Ker so bile stavbe in skladišča ob morju že dalj časa zapuščene, jim je oblast začasno dovolila bivanje.
Zavzeli so stališče, da je bolje imeti v sicer zapuščenem in neuporabnem prostoru neko dejavnost, kot pa pustiti nepremičnino propadati, da jo grize zob časa.
Poleg tega, pa je imela odločitev še vzgojno noto; namreč oblast je tako imela na enem mestu večino marginalnih skupin in posameznikov; kar pomeni da je imela nadzor nad delovanjem, razmišljanjem in njihovimi stališči. Ta mala skupina se je počasi razvila v zelo dinamično skupnost, ki sedaj šteje okrog 1000 ljudi.
Christania deluje čisto samostojno, kar se tiče otroških vrtcev, varnosti, gostinske ponudbe, čiščenja in odvoz komunalnih odpadkov, in kar je potrebno za delovanje celotne infrastrukture. Zaradi res velike svobode in tako rekoč brezzakonja, se je razvila tudi kultura tolerance do mehkih drog, predvsem hašiša, ki ga proizvajajo tudi sami. Velja, če ga porabiš znotraj območja mesta je toleranca 100 %; v kolikor pa samo stopiš preko obzidja v »navadno« mesto, in pozabiš malo kepico v žepu, ti ob srečanju s policijo sledi najstrožja obravnava po Danskih zakonih. O toleranci ne duha ne sluha. Kljub sicer liberalnemu zakonu, ki vlada znotraj obzidja, imajo pa nekaj pravil, ki pa se jih držijo strožje od pričakovanega. Prepoved slikanja, snemanja niti z mobilnimi aparati je ena od strogih zapovedih, ki veljajo v tem posebnem mestu. Svetujejo, da aparatov, kamer ipd. sploh ne nosite s seboj; bolje jih je pustiti v hotelu. Znan je primer, ko so domačini pretepli turista, ki je imel kamero samo s seboj obešeno čez ramo. Kamero so mu uničili, nepazljiv turist pa je za spomin odnesel domov nekaj bušk.
Najbolj zanimiva je raznolika zastopanost različnih narodnosti iz vsega svata. Specifika organiziranja bivanja, je tako privabila zelo različne ljudi, ki so vsak iz svojih razlogov, našli svoj bivanjski mir v tem Danskem fenomenu. Sicer so najpogostejši razlogi za vselitev, možnost neomejenega umetniškega ustvarjanja. Najdejo pa se seveda tudi taki, ki so zaradi navzkrižja z zakonom v njihovi lastni matični državi, prišli v Christanio po skrivališče.
