Beseda karneval ali carnevale po italijansko je latinskega izvora. “Carnem levare oziroma carnelevarium” pomeni odvzeti meso, besedna zveza “carne vale” pa odreči se mesu. Karneval je bil namreč zamišljen kot zabava pred 40 dnevnim postom imenovanim Lent. Zaznamovalo ga je odrekanje sadju, jajcem, mesu in mlečnim proizvodom. Svoj vrhunec je karneval dosegel na pustni torek.

Benečani so razlikovali 4 glavne vrste mask, ki so bile različne po svojem izgledu in namenu. Bauta je kostum sestavljen iz črnega pregrinjala, črnega trikotnega klobuka in bele maske, ki je zamaskiranemu spremenila glas. Larva oziroma Volto je bela maska in poenostavljena verzija Baute. Moretta je sestavljena iz ovalne maske s črno ruto namenjeno ženskam med obiskom samostana, Maschera de vesta oziroma Zenta pa je bila maska za ženske iz revnejših slojev.

Prvi karneval je bil organiziran leta 1268, vendar njegovo omembo najdemo že v času vladavine Doža Vitale Faliera iz leta 1092. Ljudje mask niso nosili le v časa pusta, temveč so se z njimi zakrivali tudi v vsakodnevnem življenju. Oblast je zato z zakoni večkrat poskušala regulirati njihovo nošenje, izdelovalci mask pa so med državljani Benetk uživali poseben ugled.
S padcem Beneške republike je tudi tradicija karnevala začela počasi izginjati, v nekaterih obdobjih je bil celo v celoti prepovedan. Rajanje so umetniki ponovno obudili v letu 1979 in od takrat ta vsako leto privabi ogromno turistov.

Uporabniki o Benetkah.