fbpx

Plavanje, osnova za vse dejavnosti v vodi

Novice

Plavanje pogosto povezujemo s poletnimi meseci, morjem, soncem… Vsi tisti, ki si želijo izboljšati svoje telesne sposobnosti, ohranjati svoje zdravje in koristno preživeti svoj košček prostega časa pa vedo, da na Plavalni zvezi Slovenije plavamo skozi celo leto. Akcija Razgibajmo življenje v vodi je v polnem teku in pod njenim okriljem tudi vsi vodeni programi […]

Plavanje pogosto povezujemo s poletnimi meseci, morjem, soncem… Vsi tisti, ki si želijo izboljšati svoje telesne sposobnosti, ohranjati svoje zdravje in koristno preživeti svoj košček prostega časa pa vedo, da na Plavalni zvezi Slovenije plavamo skozi celo leto. Akcija Razgibajmo življenje v vodi je v polnem teku in pod njenim okriljem tudi vsi vodeni programi vadbe v vodi.

Kljub temu, da vas je velika večina v tem času zamenjala kopalke in brisačo za smučarsko opremo morda vseeno ne bo odveč nekaj dejstev o vadbi v vodi. Kot se spodobi bomo začeli  na začetku in se za ogrevanje malo bolj osredotočili na “klasično plavanje”, seveda pa v nadaljevanju obljubljamo tudi predstavitev vseh ostalih plavalnih in vodnih dejavnosti.

1. del: Plavanje – osnova za vse dejavnosti v vodi

Plavanje je eden najstarejših športov, saj je bilo znano že v prazgodovinski dobi. Človeku je bila ta spretnost potrebna v vsakodnevnem življenju pri prehodu vodnih površin, posebno lovcem in ribičem, saj jim je bil ulov poleg zbiranja rastlinskih proizvodov glavni in sestavni del prehrane. V starem veku so plavanje učili v vojaških šolah in iz sramotilnega grškega izreka “Ne zna brati in ne plavati” lahko sklepamo, kakšen pomen so stari Grki pripisovali plavanju, ki so ga učili tudi v gimnazijah. Z uvedbo plavanja v program I. olimpijskih iger v Atenah 1896 pridobiva plavanje vedno večjo popularnost.

Zakaj plavanje?

Plavanje že od nekdaj velja za celosten šport, ki celovito, harmonično oblikuje rast in razvoj telesa. V primerjavi z drugimi gibalnimi dejavnostmi na kopnem povzroča plavanje najmanjše število poškodb. Zaradi vodoravnega položaja telesa v vodi in zaradi zakonitosti, ki delujejo na telo (navidezne breztežnosti človeškega telesa v vodi), je celotni skelet v vodi razbremenjen. Plavanje je zato primerno tudi za starejše in težje ljudi. Uporabljamo ga lahko kot korektivno sredstvo pri delih v različnih prisilnih položajih, za korekcijo nepravilnih telesnih drž, primerno je za rehabilitacijo po poškodbah in boleznih ter kot sredstvo za preprečevanje številnih negativnih učinkov zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti kot posledice sodobnega načina življenja pri vseh starostih. Povečan delež vlažnosti nad vodo olajša dihanje astmatikom in bolnikom z bronhitisom, hkrati pa pomeni plavanje s pravilnim ritmičnim izdihovanjem proti povečanemu uporu vode izvrstno dihalno vajo za dihalno mišičevje.

Prednosti 

  • Pri plavanju zaradi relativno počasnih gibov v primerjavi z gibanjem na suhem praktično ne prihaja do poškodb.
  • Omogoča veliko število gibov, ki jih sicer ne moremo izvajati med gibanjem na suhem.
  • Zaradi nižje temperature vode je pri plavanju manjša tudi možnost pregrevanja telesa. Kljub temu velja upoštevati nasvete glede nadomeščanja tekočine. Intenzivno plavanje pri visokih temperaturah, visokem odstotku vlage in soncu (zlasti v vročih poletnih dneh) zahteva skrbno upoštevanje navodil za nadomeščanje tekočine. Plastenko napolnjeno z vodo imejte zato ves čas ob robu bazena ali kopališča!
  • Toplotna prevodnost vode je 25-krat večja od zračne, gostota vode pa približno 790-krat večja od gostote zraka. Vse to vodi k dejstvu, da pri vadbi v vodi porabimo kar 4-krat več energije kot pri hoji z enako hitrostjo.

Plavanje in vodne dejavnosti so tako primerne za vse, ki si želite pridobiti telesno kondicijo, izpopolniti svoje znanje ali se zgolj sprostiti po napornem dnevu. Gre torej za prijetno in koristno športno aktivnost katero lahko prilagodite svojim telesnim sposobnostim in z redno vadbo le-te seveda tudi izboljšate. Izpostaviti velja še blagodejen vpliv vodnega medija, ki  zmanjšuje depresivnost, izboljšuje razpoloženje in ugodno vpliva na spanje.

Torej… potrebujete še dodaten razlog, da že danes skočite v vodo?

Vse podrobnejše informacije glede vadbe si lahko preberete tudi na spletnih straneh:

2. del: Dobro je vedeti…

Plavanje kot rekreacija

Sledite nam

Najbolj brano

Oznake

Če je v gibalnem smislu hoja osnovni način gibanja na kopnem, potem je plavanje osnovni način gibanja v vodi. Plavanje ter različne rekreativne plavalne in vodne dejavnosti so zato primerne za vse starostne skupine, od 0 do 100 let. Prvo srečanje človeka z vodo je lahko že v materinem trebuhu, saj se številne nosečnice udeležujejo vadbe v vodi za nosečnice. Že štiri mesece po rojstvu lahko svojega novorojenčka vključimo v vadbo za dojenčke in kasneje malčke. Ukvarjanje s plavanjem se nato lahko nadaljuje do pozne starosti, v organiziranih oblikah skupinske vadbe v vodi za seniorje.

Danes poznamo štiri osnovne plavalne tehnike: prsno, hrbtno, kravl in delfin. Vsaka od njih ima svoje značilnosti, ki nekomu za rekreacijo ustrezajo spet drugim pa ne. Tako si lahko glede na svoje predznanje in sposobnosti izberete ustrezno plavalno tehniko za svojo obliko rekreativne vadbe. Pri tem velja opozoriti na načelo postopnosti in primerne intenzivnosti vadbe, še zlasti za začetnike in manj izurjene plavalce.

Intenzivnost in postopnost vadbe

Intenzivnost vadbe ne glede na plavalno tehniko spremljamo s pomočjo srčnega utripa. Merimo lahko število udarcev v desetih sekundah in jih pomnožimo s šest ali v šestih sekundah in jih pomnožimo z deset. Vsekakor moramo doseženi srčni utrip primerjati z našim maksimalnim utripom. Tega najlažje izračunamo tako,  da od 220 odštejemo svoja leta starosti. Večji del vadbe je priporočljivo izvajati okoli 60 do 70 % maksimalnega srčnega utripa. Torej z vidika postopnosti, kot osnovne zakonitost vadbe v vodi, še posebno na začetku vadbe srčni utrip ne sme biti previsok. Znak za povečanje obremenitve je, če izboljšamo čas plavanja, čeprav je naš srčni utrip isti ali, da se je pri istem času plavanja srčni utrip znižal. Primerjamo srčni utrip takoj po vadbi s tistim, ki smo ga izmerili eno minuto po vadbi. Večja je razlika, večja je indikacija boljšega zdravstvenega stanja. Z intenzivnejšo vadbo lahko dosežemo, da se bo srčni utrip po vadbi obdržal v območju 60 do 70 % maksimalnega.

Kaj pojesti preden “skočimo” v vodo?

Dobro je, če pred plavanje pojeste obrok, ki vsebuje malo maščob, nekaj beljakovin in precej ogljikovih hidratov. Slednji so namreč poglavitni vir energije. Polnozrnata žemlja s pusto skuto in kozarec pomarančnega soka, jogurt s kosmiči, testenine s paradižnikovo omako, sendvič s pustim mesom… so zmagovita kombinacija! Seveda pa ni pomembna le sestava obroka, pač pa tudi kdaj si obrok privoščite. Najbolje je, če jeste dve do tri ure pred plavanjem. V kolikor boste čakali dlje, vam lahko zmanjka energije, da bi nemoteno odplavali želeno razdaljo.


Sledite nam


RSS Ustavi se!