Sejšeli – Mayita o življenju tam …

Moje vikend pobege so zaznamovali izleti včasih na znane kotičke, nekajkrat pa tudi med manj znane. Ampak kot ljubiteljico narave in vode, predvsem slapov, me je pot vedno zanesla do enega izmed mojih najljubših, malce skritih kotičkov – slapu Sauzier v osrednjem delu otoka Mahe. Poti do tja ni najlaže najti, slediti je treba napotkom na internetu. Za obisk slapu domačini pobirajo manjšo vstopnino (100 sejšelskih rupij). Navadno nas do slapu pospremi eden od lokalcev, ki si z vodenji služijo denar. Naša odločitev je, ali bomo ponujeno vodenje vzeli ali ne. Ob slapu svoj vsakdan preživljajo tudi domačini, ki navdušeno izvajajo akrobatske skoke v vodo z bližnjih dreves. Srečamo lahko tudi nekaj turistov, ki se v hudi tropski vročini pridejo osvežit v hladno vodo. Lahko se podamo na krajši, 10-minutni in izjemno lahek vzpon na vrh slapu in se med vzponom podučimo tudi o vegetaciji in zdravilnih zeliščih, ki jih skriva tropski gozd. Povsod naokoli je polno cimetovih dreves, katerih lubje sem si večkrat nabrala, da sem si skuhala slasten cimetov ledeni čaj, ki prav prijetno ohladi.

Ali v Police Bayu zares straši?

Na skrajnem jugu je eden od najbolj mističnih zalivov, Police Bay. Mističen zato, ker se še vedno kar nekaj domačinov boji obiska, saj naj bi po legendi tam strašilo. Če vam legenda ne more pognati niti malo strahu v kosti, pa je to lahko prav idilična plaža, kjer smo si s prijatelji in sodelavci večkrat pripravili piknik in si na žaru pekli slastne morske dobrote. Police Bay velja tudi za enega od najboljših krajev na Sejšelih za deskanje na valovih, kjer si dajo duška nekoliko bolj izkušeni surferji, saj valovi niso ravno primerni za začetnike. Sama sem se večkrat podala na krajši sprehod in vzpon na okoliške vrhove, za kar priporočam dobro obutev, saj se je kar nekaj ljudi poškodovalo, ker so se v tropski gozd podali zgolj v japonkah. Pot do Police Baya ni najlažja, priporočam, da se tja odpravite z močnejšim avtomobilom, saj zadnjih nekaj kilometrov poteka po razritem makadamu.

Zaliv Banyan Tree in s strastjo navdan lokalni rum takamaka

Zame je ta zaliv med najlepšimi na otoku Mahe. Mogoče zato, ker se plaža razteza na kar nekaj kilometrih in ker pravcato vzdušje zalivu daje majhna stojnica v lasti domačina, ki vam zmeša enega izmed mnogih koktajlov iz lokalne takamake. Takamaka je sejšelski rum, za katerega pravijo, da ni samo narejen na Sejšelih, ampak narejen iz Sejšelov, iz njihove najbolj čiste vode in lokalno vzgojenega sladkornega trsa, ki je navdan s strastjo kreolske kulture. Težko, da boste našli prebivalca ali turista, ki ne bi vsaj enkrat na dan užival v tej slastni, a izjemno močni pijači. Najbolj poznani koktajli s takamako so tisti, ki so mešani z mangom, papajo, predvsem pa pasijonko.

Nacionalni Port Launey in morsko kraljestvo

Če ste navdušeni nad potapljanjem, boste na otokih našli svoj raj. Praktično kamorkoli se boste odpravili na potop, ne boste razočarani. Vseeno pa smo se z našimi gosti na jahti največkrat odpravili prav na otoka Alphonse in La Digue. Tiste, ki podmorski svet najraje odkrivate zgolj z masko in ‘rorčkom’, bosta najbolj navdušila Nacionalni park Port Launey, otok La Digue in otok Marianne. V Nacionalni park Port Launey se seveda lahko odpravite v povsem lastni režiji, opremo pa si sposodite v bližnjih barih ali jo, kar je še najbolje, s seboj prinesete kar sami. Port Launey je prav posebno priljubljen pri turistih zaradi večkrat opaženih kitovcev, ki se zaradi obilnega koralnega sveta in morskega planktona radi zadržujejo na tem mestu. Sicer pa uspemo videti zares pestro izbiro koralnih ribic, morskih zvezd, morskih konjičkov, morskih listov, prečudovitih koral in tudi kakšnega nenevarnega morskega psa.

Izleti v tropski deževni gozd

Izletov v sejšelske gozdove je skoraj toliko, kot je samih dreves. Kjerkoli se lahko ustavite in se podate po neznani poti, saj se izgubiti skorajda ne morete. Res pa pazite, da se držite uhojenih poti. Naštela vam bom svoje najljubše, na katere sem se odpravila vsaj enkrat na mesec. Vsekakor pa za izkušene hribolazce, kot smo Slovenci, ti vzponi predstavljajo le dober ogrevalni trening.

Vznožje Capolia je oddaljeno približno 10 minut vožnje od otoka Eden, vzpon do vrha zahteva okoli 30 minut, razgled pa nam postreže z izjemnim 360-stopinjskim razgledom na otok Eden, letališče in osrednje predele otoka. Ob poti in tudi na vrhu rastejo zanimive mesojede rastline, imenovane ‘Pitcher plant’. Na pokrovu imajo sladke sokove, s katerimi premamijo žuželko. Zaradi povoščene notranjosti žuželki zdrsne in pade na dno, ki je polno tekočine s prebavnimi sokovi, ki žrtev razgradijo, da jo rastlina nato lahko prebavi.

Anse Major leži na severu otoka Mahe, v območju, imenovanem Beau Vallon (najbolj turistično območje celega otoka). Vzpon zares ni pretirano težak, gre bolj za počasno vzpenjanje in spuščanje med izmenjujočimi se vulkanskimi skalami in pogledi na Indijski ocean. Izlet se konča v manjšem zalivu, kjer se lahko ohladimo po hoji po močnem soncu. Omembe vreden je tudi vzpon na Morn Blanc, ki pa zahteva že malce več kondicije. Trois Freres Trail je ena izmed najbolj poznanih in tudi obiskanih poti, saj je izredno nezahtevna in varna, nudi pa izjemne prostrane poglede na prestolnico Victorio. Prosim pa vas, da vzamete v zakup dejstvo, da na vzpone nikakor ne hodite v japonkah in da vedno vzamete s sabo zadostno količino (kokosove) vode.

V naslednjem delu, tretjem in tudi zadnjem delu si boste lahko prebrali nekaj mojih misli o čudoviti sejšelski kulinariki ter kratek opis mojih treh najljubših otokov: Moyenne, La Digue in Praslin.

Diši, o kako lepo diši po kulinariki!

Sejšeli – Mayita o življenju tam …