Rok::trv: “Pred tremi leti sem šel po tej poti, vendar v obratni smeri. Mesta kot so Toledo, Cordoba, Sevilla, Granada in Barcelona so vredne ogleda. Če greš po tej poti ne smeš izpustiti Toleda, Granade in Seville. Priporočam ti, da si za ogled znamenite Alhambre v Granadi priskrbiš vstopnice prej preko interneta, saj na dan prodajo samo določeno kvoto kart. Ko jih zmanjka ne moreš notri. Je pa Alhambra “a must see”, če greš tja. Aja, z ženo sva pa prenočevala v hotelih, rezervirala sva jih pa sproti po poti. Edino hotel v Barceloni sva rezervirala iz Ljubljane.”

# Mesto znotraj mesta

Alhambra je v resnici mesto znotraj mesta. Za visokimi zidovi se skrivajo vrtovi, paviljoni, trdnjava in celo mestece (medina). Na vrtovih so zasadili travo, vrtnice in pomarančevce. Večina stavb je zgrajenih v pravokotni obliki z notranjim dvoriščem. Okrasi na stvabah so sestavljeni iz arabskih napisov, arabesk in pisano pobarvanih mozaikov. V okolici žubori nešteto potočkov. Alhambrina mavrska zasnova in kasnejši dodatki so ustvarili edinstveno podobo arabske umetnosti, polne filigranskih detajlov, skupaj z bolj masivnimi uravnovešenimi linijami evropske renesanse.

Alhambra dolguje svojo lepoto metodi, ki so jo uporabljali tako Mavri kot starodavni Grki. Najprej so z barvo in teksturo kamna ustvarili stavbe po načelih harmonije, proporca in preprostosti. Nato so svoje elegantne zgradbe okrasili. »Mavri so se«, kot pravi neki strokovnjak, »vedno držali načela arhitekture, ki med arhitekti velja kot prvo – okrasiti zgradbo, nikoli zgraditi okrasja.«

Ime Alhambra, ki v arabščini pomeni »rdeč«, verjetno namiguje na barvo opek, s katerimi so Mavri zgradili zunanje obzidje. Vendar je nekaterim ljubša razlaga arabskih zgodovinarjev, ki pravijo, da je gradnja Alhambre potekala »v soju bakel«. Pravijo, da so bili ponoči zidovi ob tej razsvetljavi rdečkasto obarvani in od tod ime. Mavrski pesniki so palačo poimenovali “niz biserov med smaragdi”, kar je pomenilo vrsto palač obdanih z gozdom. Od leta 1984 je uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

# Naokoli po Alhambri

V Alhambro se pride skozi velikanski podkvast lok, ki mu pravijo Vrata pravice. Njegovo ime spomni na to, da se je tukaj v času muslimanske nadvlade zbiral dvor, da bi nemudoma pretehtal manjše pritožbe. Na Bližnjem vzhodu je bil pogost običaj, da se je pri mestnih vratih izvajala pravica, kar omenja tudi Biblija.*

Bogato okrasje, tipično za arabske palače, kakor je Alhambra, je narejeno iz štuka. Rokodelci so iz tega mavca izrezljali čipkam podobne umetelne vzorce, ki se znova in znova ponavljajo. Nekateri obilno okrašeni oboki so videti kakor popolnoma simetrično razpostavljeni stalaktiti. Druga značilnost palače je zilidž – glazirane in rezane ploščice, ki so položene v kompleksne geometrične vzorce. Z njimi so spodnje dele zidov odeli v žive barve, ki so v čudovitem kontrastu z zamolklo barvo gornjih štukatur.

Nekaj posebnega med dvorišči v Alhambri je Levje dvorišče, ki je bilo opisano kot »najbolj dragocen primerek arabske umetnosti v Španiji«. V nekem krajevnem vodniku je pojasnjeno: »Na izvirnem umetniškem delu je nekaj, česar se pravzaprav ne da posnemati ali reproducirati. [. . .] Prav takšen občutek dobimo, ko stojimo pred tem granadskim dvoriščem.« Njegove popolno proporcionirane arkade in vitki stebri obdajajo vodnjak, ki ga podpira 12 marmornih levov. To dvorišče je eden najbolj fotografiranih krajev v Španiji.

# Vrtovi za poživitev duha

V Alhambri so tudi prekrasni vrtovi, vodnjaki in ribniki.* »Arabski vrt je predokus raja,« pravi Enrique Sordo v svoji knjigi Moorish Spain. Vpliv islama je viden povsod. Španski pisec García Gómez je pripomnil: »Muslimanski raj je v Koranu podrobno opisan kot bujen vrt, ki [. . .] ga zalivajo očarljivi potoki.« V Alhambri je vode v obilju, kar je razkošje za ljudi, ki so navajeni na neprijazno puščavo. Oblikovalci vrtov so spoznali, da bi voda lahko ohlajala zrak in božala ušesa s svojim sproščujočim žuborenjem. Pravokotni ribniki, v katerih se zrcali jasno špansko nebo, dajejo vtis prostranosti in svetlobe.

Nedaleč stran od Alhambre stojita na griču Cerro del Sol samotna mavrska vila in vrt, Generalife. Za Generalife, ki je odličen zgled arabske krajinske arhitekture, pravijo, da je »eden najočarljivejših vrtov na svetu«.* Nekdaj ga je z Alhambro povezoval most in očitno so ga imeli kot vilo, v kateri so se vladarji Granade lahko sprostili. Dvorišče vodi do Vodnega stopnišča. Tukaj lahko obiskovalci pustijo, da njihove čute prevzamejo svetloba, barva in miriada vonjav.

# Mavrov vzdihljaj

Ko je zadnji granadski kralj, Boabdil (Mohamed XI.), predal mesto Ferdinandu in Izabeli, je moral skupaj z družino v izgnanstvo. Potem ko so zapustili mesto, so se po pripovedih ustavili na vzpetini, ki ji danes pravijo El Suspiro del Moro (Mavrov vzdihljaj). Ko so se ozrli, da bi še zadnjič videli svojo veličastno rdečo palačo, je Boabdilu njegova mati menda rekla: »Jokaj kakor ženska za tem, česar nisi mogel ubraniti kot moški.«

Dandanes ta kraj letno še vedno obišče približno tri milijone obiskovalcev Alhambre. Tukaj se lahko kakor Boabdil razgledajo po Granadi, ki se razprostira pod gričem, na katerem stoji njena arabska palača Alhambra – dragulj v kroni. Če boste kdaj obiskali Granado, boste morda tudi sami razumeli žalost zadnjega mavrskega kralja.

Mnenja in izkušnje na forumu: Kam in kako na počitnice