Iskanje najine počitniške destinacije se je začelo približno pol leta nazaj. Sama si že kar nekaj časa želim obiskati Tenerife, ki pa so bile v tistem času, ko sem iskala karte, kar precejšen zalogaj, za ne preveč globok študentski žep. Zdi se mi tudi, da je Tenerife najbolje obiskati čez leto, ko je manj turistov, cene so nižje, temperature pa še vedno visoke. A ko imaš fanta, ki je študent strojništva in ima pri večini predmetov 100% prisotnost, moraš počitnice rezervirati v času študijskih počitnic. Tako sva začela iskati drugo alternativo in prišla sva do otoka Skiathos.

Blizu Aten

Otok, ki leži blizu Aten in meri le slabih 50 km2 sta mi priporočili tudi dve kolegici, ki sta ga obiskali v preteklosti.

In ker sama še nikoli nisem bila v Grčiji, slišala pa sem same pozitivne odzive, sva začela iskati karte. In jih našla za ugodnih 75 evrov. A ker jih nisva kupili takoj tisti trenutek, se je cena kart vsakodnevno višala. Ko sva se končno spravila, je bila cena kart 86 evrov. In ko sva hotela kupiti dve, je bila cena kar naenkrat več kot 300 evrov. Ker nisva vedela, kaj se dogaja, sva pač rekla, da bova kupila vsak svojo. A ko sva želela kupiti drugo karto, cena kar naenkrat ni bila več 86 evrov, ampak 156. Ugotovila sva, da sva očitno kupila zadnjo karto bo cenejši ceni. Pa sva pač kupila še eno po dražji, dobila še dodatnih 20 evrov popusta in na koncu sva vsak za karto dala 120 evrov.

V začetku julija sva potem rezervirala še apartma, kar preko bookinga, kjer sva imela možnsot brezplačne odpovedi. Rezervirala sva apartma v središču centra, ki je bil od letališča oddaljen malce več kot kilometer. In potem sva na najino potovanje skorajda malce pozabila. In ko sva imela že oba čez glavo tega, da sva najbrž edina, ki še nista imela zasluženih počitnic, je prišel konec septembra in že sva bili na poti v Grčijo. Let je bil dokaj prijeten, razen zadnji del poti. Ker je pristajlna steza na otoku tako kratka, da imaš ves čas občutek, da boš kar naenkrat pristal v vodi, me je pritisk v ušesih tako motil, da mi je bilo precej slabo. A prave težave so se začele po pristanku. Najprej sva ugotovila, da sva v apartma pozabila sporočiti, kdaj točno prideva. In po neprespani noči, sva pač rekla, nič, vzemiva taksi, odpeljiva se tja in bo kar bo. A kaj, ko naju je taksist narobe pripeljal. Pustil naju je na vrhu hribčka, nama rekel, da naj greva samo še 50m peš in bova prispela.

A ko sva destinacijo vtipkala v google maps, sva ugotovila, da sva več kot kilometer stran od najinega apartmaja. Pred nama se je pojavil starejši Grk, ki nama je želel pomagati, a ni znal niti besede v angleščini. In ker midva ne znava niti besede grško, je bilo sporazumevanje zelo oteženo. Rešila naju je mlada punca, ki je prišla mimo in nama povedala, da naju je taksist pustil na napačnem koncu in da sama apartmaja ne bova našla. Poklicala je takista, mu povedala, da se je zmotil in čez nekaj minut naju je že čakal na mestu, kjer naju je odložil in se začel opravičevati. Ko naju je nato odpeljal na pravi naslov, pa naju je tam pričakala starejša ženica, ki ponovno ni znala niti besedice angleško.

Na bookingu sva ji pokazala najino rezervacijo, dala nama je ključ in naju pospremila do apartmaja. Ki pa ni bila le soba s kopalnico in kuhinjo, ampak dvonastropno stanovanje, z dvema kopalnicama, šestimi posteljami, kuhinjo, kavčem, televizijo in klimo. Popolnoma začudena sva jo nekako želela povprašati, če naju je pravilno peljala, ampak gospa je samo kimala. Začudena in malce prestrašena, sva se razpakirala in za par urc popadala v postelje.

Po počitku sva se odpravila v center, kjer naju je najprej presenetilo to, da je bila večina trgovin zaprtih. Ja Grki imajo vsak dan enourno siesto, kar pomeni, da je odprtih le nekaj restavracij, vse ostalo je zaprto. Hitro sva si privoščila gyros in pivo mythos, nato pa sva raziskovala mesto. Odločila sva, se da bova naslednji dan z ladjico odšla na celodnevni izlet na otok Skopelos, na katerem so snemali tudi film Mamma Mia, kasneje pa bova najela skuter, s katerim bova raziskala otok.

Naslednji dan sva tako ob 10.00 zjutraj že plula proti otoku Skopelos. Celo pot nas je spremljala glasba iz filma Mamma Mia, kar je bilo vsaj zame popolnoma fantastično, saj sem malce obsedena z muzikali in Mamma Mia je eden izmed njih. Ko smo imeli prvi postanek, smo si ogledali hrib in cerkvico iz filma, na drugem postanku smo si ogledali mesto Skopelos, ki moram reči, me je manj navdušilo kot Skiathos, nazadnje pa smo se ustavili še na eni plaži, kjer sem prvič v življenju videla tako kristalno čisto vodo. Po celodnevnem izletu, sva se v apartma vrnila utrujena, si skuhala makarone in se odpravila spat.

Naslednji dan sva kar malce poležala, nato pa sva šla po skuter in se odpravila na eno izmed bližnjih plaž. Najin cilj je bil predvsem, da vidiva čim več plaž, razne znamenitosti in najlepšo plažo na otoku, ki se imenuje Lalaria Beach. Prvi dan, ko sva imela skuter sva se tako ustavila na eni izmed manjših in manj obiskanih plaž, ki sicer ni bila med najlepšimi, pa še tam je bila voda lepša kot kadarkoli na slovenski ali hrvaški obali. Zvečer sva se odpravila v kino na prostem, kjer sva seveda gledala Mammo Mio. Ta film je res kar velika atrakcija na tem otoku (in otoku Skopelos), saj so tam posneli kar nekaj prizorov. A kino pod zvezdami ni bilo takšno kot pri nas, ampak so naredili kar precejšen šov, saj smo kar pri nekaj pesmih zraven plesali in peli. Po filmu sva z dvema Slovencema, ki sva jih tam spoznala, odšla še na koktelje in ugotovili smo, da je svet res majhen.

Naslednji dan sva zjutraj (oz. že precej pozno dopoldan) odšla podaljšat skuter in ko sva se peljala na plažo, me je pod nosom kar naenkrat nekaj močno začelo peči. Pogledala sem v ogledalo in videla, da imam nad ustnico neko žuželko in se začela dreti naj ustavi. In ko sva ustavila, sva ugotovila, da me je pičila osa. K sreči nama je prijazni domačin prinesel Fenistil in naju napotil v bližnjo bolnišnico. A ker me osa še nikoli ni pičila, tudi nisem vedela, kakšna bo moja reakcija. Zato sem počakala malce več kot eno uro in čakala, če se bo kaj zgodilo. In ker se ni, tudi obisk bolnišnice ni bil potreben. Potem sva se hitro odpravila do bližnje plaže, vendar se tisti dan nisem kopala v morju, saj je bil to eden izmed bolj hladnih dni.

Naslednje dni pa sva nato obiskovala tiste najbolj znane in najlepše plaže. V soboto sva se tako ustavila na plaži Koukounaries beachin na plaži, ki se je imenovala Banana Beach, na kateri so tudi snemali enega izmed odsekov filma Mamma Mia. Zvečer sva se po kar precej strmi poti, ki je zahtevala, da sem na delu poti stopila iz motorja in del poti prehodila peš, odpravila še do enega izmed samostanov, kjer sva videli tudi notranjost prave grške cerkve.

V nedeljo sva se odpravila na čisto drugo stran otoka (celoten otok s skuterjem prevoziš v pol ure), kjer sva se najprej odpravila do druge najlepše plaže, imenovane Mandraki beach in zagotovo je bila to ena izmed najlepših plaž. Potem sva se ustavila še na plaži Agia Eleni, kjer sva počakala na sončni zahod.

Zadnji dan sva imela namen z ladjo do Lalaria Beach, a so nam dan prej povedali, da bo vreme slabo in dostop do plaže ne bo mogoč, saj je dostop do te plaže možen samo z ladjo. Sicer sva bila malce razočarana, a sva nato naknadno izvedela, da tudi že prejšnje dni dostop do plaže ni bil mogoč, saj so bili valovi previsoki. Tako sva potem v ponedeljek poiskala še en razgled čez celotno mesto, podaljšala skuter in se odpravila še na dve dodatni plaži.

Obiskala sva še Maratha beach in Troulos beach, kar pomeni, da sva na koncu od 6 najlepših plaž videla 5 plaž. Zvečer sva še zadnjič odšla v mesto, vrnila najino prevozno sredstvo, si privoščila še zadnje nakupe in si po celem tednu hoje privoščila še zelo priljubljen fish spa. Na koncu je bil moj fant celo bolj navdušen kot jaz, čeprav je bila ideja moja.

V enem tednu sem se tako najedla grške hrane, saj sva vsak dan jedla gyrose, souvlakije, grško solato. Kar je zame kar novost, saj sem do sedaj v večini mest jedla bolj hitro hrano, zelo redko pa prav hrano značilno za določeno državo.

Glede na to, da sem Grčijo obiskala prvič in da sem do sedaj bolj raziskovala mesta in da nisem vedela, kaj me čaka na otoku, sem jo zelo hitro vzljubila. Sicer sem po semestru na izmenjavi na Portugalskem res postala precej bolj strpna do ljudi, ki so bolj preprosti, ne komplicirajo in se jim nikamor ne mudi (in tudi sama občasno sem taka) in moram reči, da me me je to tukaj motilo še manj. Ljudje znajo živeti, živijo preprosto življenje, ki jim ga precej zavidaš. Po pripovedovanju ene izmed prodajalk, je sezona na Skiathosu, ki leži precej severno, tam nekje do sredine oktobra, potem letov skorajda ni več, mogoče sem in tja kakšen iz Aten.

Veliko se jih tudi preseli na Kreto, kjer je toplo čez celo zimo. Dodala je še, da so Grki izredno nasmejani ljudje in da depresije skorajda ne poznajo, saj gre za državo, ki ima večino leta sonce. Taksist, ki naju je odpeljal na letališče pa je povedal, da sva res izbrala super termin, saj je v tem času še vedno kar precej toplo, vse se malce umiri, ni več toliko ljudi in tudi cene so že nižje.

Tako da, če ne veste, kam bi se naslednje leto odpravili na dopust, ne razmišljajte, Skiathos je zagotovo eden izmed otokov vrednih obiska.