Pred snemanjem filma je na Mokri Gori v zahodni Srbiji živelo le osem kmetij. Leta 1975 so namreč železniški promet v smeri Beograd-Dubrovnik preusmerili na progo Beograd-Bar in večina prebivalstva se je preselila v večja in bolj razvita srbska mesta ali v tujino. Režiser je bil nad zapuščeno pokrajino tako očaran, da je na Mećavniku kupil večje zemljišče in si postavil hišo. Ker zaradi spogledovanja s srbsko politiko in poveličevanja njihove zgodovine v svojem rodnem Sarajevu ni bil več zaželen, se je odločil, da si mesto za bivanje zgradi, kar sam. Hkrati je vstopil v pravoslavno vero in se krstil za Nemanjo. Svojo leseno hišo, zgrajeno iz propadajočih dinarskih hiš, je opremil z bazenom in lastnim heliodromom, v njeni bližini pa so kot hišice iz pravljice počasi rasle kamnito-lesene brunarice.

Vas je zasnovana v obliki manjšega mesta z velikimi vhodnimi vrati, skozi katera obiskovalec vstopi na glavno ulico, poimenovano po Ivo Andriću. Z lesom tlakovana ulica se na koncu zaključi s pravoslavno cerkvijo »Svetega Save«, na levi in desni strani pa jo obdajajo lično oblikovane lesene brunarice. Po hribu so posejane še druge manjše ulice in trgi, ki nosijo imena svetovno znanih oseb iz sveta umetnosti, znanosti in športa ter so Kustorici še posebej pri srcu.

Tako se lahko sprehodimo po ulicah revolucionarja “Che” Guevare, nogometaša Maradone in izumitelja Nikole Tesla ter obiščemo umetnostno galerijo Macola, postavljeno v čast kiparju Draganu Jovićeviću, postojimo v knjižnici Iva Andrića, si ogledamo film v podzemnem kinu Andergraund ali gledališko predstavo v gledališču Stanleya Kubricka, poskusimo tradicionalne domače jedi v restavraciji Visconti, prenočimo v apartmajih z imenom Casa La Dolce Vita in se razgibamo v športno-rekreacijskem centru opremljenim s plavalnim bazenom in teniškimi igrišči. Vseskozi nas spremljajo stari modeli avtomobilov, poslikani zidovi in fotografije na fasadah hiš, stilno pohištvo in knjižne police.

Po dogovoru Kustorice z lokalnimi oblastmi morajo biti vsi objekti na Mokri Gori zgrajeni v starem dinarskem slogu, kjer za zaslužkarje z gradnjo neprimernih turističnih objektov ni prostora. Podoben projekt je režiser izpeljal v sosednji Bosni – Višegradu, kjer je v sodelovanju z vlado srbske entitete zgradil kamnito mesto “Andrićgrad”, do katerega se lahko obiskovalci zapeljejo s Šargansko železnico ali ladjico Grizzly po kanjonu reke Drine med Srbijo in Bosno.

Vir fotografij: Potovanja.over.net

Preberi tudi: Najbolj “vroča” država tega poletja

Mnenja in izkušnje na forumu: Kam in kako na počitnice