Popotniček: “Namenjen sem na izlet v Slovensko Porabje pa me zanima, če je že kdo bil tam in kaj se splača videt. Slišal sem tudi, da je bila tu močna raznarodovalna politika s strani Madžarov in me zdaj zanima, če se bom pogovarjal z domačini, a je boljše, da se v angleščini ali v slovenščini menim.”

Slovenci so se v Porabju skupaj z Obri naselili že v 6. stoletju. Čez 200 let je območje prešlo pod frankovsko oblast in na mesto pregnanih Obrov so se tja naselili Slovenci iz Karantanije, Madžari pa so jim sledili v 10. stoletju. Leta 1183 je madžarski kralj Bela III. ustanovil cistercijanski samostan, cistercijanci pa so za obdelovanje svoje posesti potrebovali delovno silo, ki so jo v tistem času predstavljali tam živeči Slovenci ter priseljeni Slovenci iz Prekmurja in slovenske Štajerske. Na območju opatije so ustanovili naselja, od katerih so se nekatera v Porabju ohranila vse do danes.

Vlak prečka Slovensko Porabje

Zaradi obrobnega mejnega položaja in izoliranosti do padca železne zavese se je tu ohranila tradicionalna ljudska kultura. Jezik, ki ga govorijo porabski Slovenci je nekakšna različica arhaičnega prekmurskega narečja v Sloveniji. Zaradi odrezanosti od zahodnega sveta se je tu razcvetela čudovita narava, daleč stran od človeških posegov. Pozdravlja nas z gozdovi poraslo hribovje, cvetoči travniki in rodovitne doline v objemu številnih potokov, na bregovih katerih so se razvili bogati mokrotni travniki, kjer najdemo zavarovane rastlinske vrste.

Cerkev in gledališče

Gospodarsko in kulturno središče Porabja je Monošter, ki se nahaja ob rekah Raba in Lapinč ter ima približno 9000 prebivalcev. Po prvi svetovni vojni je s Trianonsko pogodbo velik del predmestja pripadel Avstriji in Kraljevini SHS, mesto pa se je znašlo stisnjeno v zahodnem kotu novonastale Madžarske. Začela se je gospodarska stagnacija, vendar pa se danes mesto povezuje tako s Slovenijo kot z Avstrijo. Mesto predstavlja tudi vrata v Narodni park Örseg, kamor od leta 2002 spada celotno Porabje.

Reka Raba