Mnogi izmed nas bomo za svoj dopust izbrali obmorske lokacije in uživali na plažah. Nekatere najverjetneje trenutno skrbi, kako se pripraviti na dni v kopalkah, da bomo dobro videti. Mi pa smo priskrbeli tudi nasvete, da boste predvsem v dobri formi za plavanje.

1. Neprimerna temperatura vode

Voda je lahko premrzla ali pa pretopla. O premrzli vodi govorimo, ko ima ta 15 stopinj Celzija in manj, pretopla pa je, ko ima 34 stopinj Celzija in več. Zavedati se moramo, da se v vodi telo ohlaja 25-krat hitreje kot na zraku, zato lahko pride do podhladitve telesa veliko hitreje, kot se tega zavedamo.

Podhladitev je najpogostejši vzrok smrti v ledeni vodi. Neustrezna temperatura vode pa lahko povzroči tudi zastoj srca. Srčnim bolnikom se svetuje posebna previdnost in posvet z osebnim zdravnikom. Nikomur pa ne priporočamo, da se kar poženejo v vodo, temveč počasi vstopijo, da se telo navadi. Po drugi strani navajanje na mraz telo okrepi, da lažje prenaša mraz. Pravijo, da kopanje pozimi prežene gripo in prehlad. Ljudje, ki plavajo v ledeno mrzli vodi so manj podvrženi tipičnim zimskim boleznim. To pa še ni vse, saj prav tako krepi imunski sistem in pospešuje porabo kalorij. Vsekakor ob plavanju v mrzli vodi velja posebna previdnost.

2. Higienska oporečnost vode

Če je voda onesnažena bodisi zaradi oljnih madežev, cvetenja morja ali katerih drugih dejavnikov, se je izogibajmo. Drugače si lahko nakopljemo kar nekaj težav z alergijami, glivičnimi obolenji ali celo zastrupitvami.

3. Stanje morja

Pred vstopom v morje se prepričajmo, da je stanje morja primerno znanju plavanja. Ne podcenjujmo vremenskih dejavnikov, ki vplivajo na razburkanost morja oz. tokove, ki se pri tem ustvarjajo. Ob močnih sunkih burje se namreč na morski gladini ustvarja “pršec”, ki plavalcu onemogoči dihanje in lahko pripelje celo do zadušitve. Močan južni veter lahko vpliva na visoke valove, ki lahko pri neveščemu plavalcu povzročijo dezorientacijo, zmedenost in posledično zaradi prevelike utrujenosti utopitev.

Največ utopitev v morju je posledica močnih morskih tokov, ki plavalca odnesejo na odprto morje.

4. Globina vode

Pred vstopom oziroma skokom v morje se vedno prepričajte o globini vode in konfiguraciji morskega dna, ne glede na to ali boste skočili na glavo ali noge. Ker plavalci za elementarne oblike skokov v vodo ne uporabljajo zaščitnih čelad ali drugih zaščitnih sredstev, se kot zaščita glave pri skoku na glavo uporablja zaščita rok, ki jih vzbočimo nad glavo. Nevarno pa je lahko tudi plavanje v preplitki vodi, kjer lahko pride zaradi nepazljivosti do raznih odrgnin, vbodnin ali celo raztrganin ob stiku z morskim dnom.

5. Zdravstveno stanje plavalca

Če vam zdravnik odsvetuje plavanje v morju zaradi takšnih ali drugačnih zdravstvenih težav, nasvet upoštevajmo.

6. Telesna pripravljenost plavalca

Ko se podate v morje, v želji premagati čim daljšo razdaljo, ne precenjujmo svojih sposobnosti. Držimo se obalnega pasu in ne plavajmo proti odprtemu morju. Plavanje je eden najbolj zdravih športov, ker v gibanju sodeluje cel lokomotorni sistem, pri tem pa ni noben sklep obremenjen. Posledično  pa je zelo obremenjen kardio-vaskularni sistem, zato lahko pride do nenadne utrujenosti ali slabosti. Plavalcem svetujemo, da se pred plavanjem v morju najprej prepričajo o svojih sposobnostih v plavalnem bazenu, ker je okolje nadzorovano.

7. Znanje plavanja

Veliko ljudi precenjuje svoje plavalno znanje oziroma podcenjuje razmere v morju. Ljudje, ki so se naučili plavati sami ali so se naučili plavati pri strokovno neusposobljenih učiteljih, spadajo v skupino najbolj rizičnih plavalcev za utopitev. Sami so sicer prepričani, da znajo plavati povsem suvereno, ko pa jih neka situacija v morju preseneti, se znajdejo v težavah zaradi nezadostne prilagojenosti na vodo.