Štopati v Portorož je bil za nas mačji kašelj… naredile smo si prekrasen izlet in super doživetje. Še posebej nepozabno je bilo fotografiranje, analogno seveda, ob »štangah« sredi Portoroža.

Naslednja leta in desetletja so se naše poti vile v različne smeri. Nekatere smo v piarovskih, novinarskih in drugih ustvarjalnih vodah, še vedno pa nas povezuje strast do življenja in nepozabnih doživetij.

Dekleta drugega četrtletja

Postale smo dekleta drugega četrtletja, no nekateri bi temu rekli gospe srednjih let. Na njihovo veliko presenečenje sem druščino 4-ih zbobnala skupaj z idejo, da bi šle spet na morje. Idejo smo seveda takoj zagrabile. Vsa ta leta smo se poredko srečevale v različnih kombinacijah, a nikoli skupaj. Zato je bilo vznemirjen je ob skorajšnjem srečanju toliko večje.

Punce, gremo spet po svoje

Tokrat smo se, letom primerno, odpovedale štopu in se odpravile z avtom. Ekološko ozaveščene z enim avtom. Že med potjo nas je bolel trebuh od smeha, saj so bili študentski spomini še kako živi. V Talaso Strunjan smo prispele pozno zvečer, kjer smo takoj pritegnile pozornost gostov, saj smo bile izjemno dobre volje. Po večerji smo se vse štiri skupaj ulegle v eno posteljo, čeprav smo imele na voljo dve prostorni sobi, in pozno v noč obujale spomine na nora študentska leta.

Štiri življenjske zgodbe

Poleg smeha smo se dotaknile vseh štirih življenjskih zgodb. Četrt stoletja je dolga doba, ko se živemu človeku zgodi marsikaj. Vse štiri smo rodile, nekatere večkrat, vse se (ni)smo poročile, nekatere pa so se tudi srečno ločile… Doživele in preživele marsikatero težko preizkušnjo. Andreja je denimo svoje življenjske izkušnje prelila v knjigo. A vse gube, ki jih s ponosom in brez botoksa nosimo na obrazih, so neprecenljiv del naših osebnosti. Obenem pa vse štiri danes uživamo v družinskem življenju in delu, ki ga z veseljem opravljamo. Poleg dela smo vsestransko aktivne.

Razvajanje kot za angleško kraljico

»Punce, berem program našega konca tedna na spletu. Uf, tole je pa program kot za angleško kraljico!«

Andreja Comino

V naslednje jutro smo se zbudile v prekrasen dan, polne energije in pričakovanj. Še pred zajtrkom smo smuknile pozdraviti morje. Pričakalo nas je z enakim navdušenjem kot pred četrt stoletja. Kot pravi kavalir je na svojo gladino nastavil ravno pravšnji filter, da smo se počutile spet kot takrat, ko smo objemale štange.  Padla je še ena odločitev – analogno fotografijo ponoviti v digitalni tehniki.

Po zajtrku smo si skupaj z vodnico Klavdijo iz Talasa Strunjan najprej odšle nabirati kondicijo z nordijsko hojo po prekrasnem klifu, ki se je končala s pravo energijsko bombo – posebnimi dihalnimi vajami in plesom ob morju. Ker smo se prišle tudi razvajati, smo si privoščile masažo Življenje je lepo… Ker življenje je točno tako, lepo, še posebej, če imaš ob sebi krasne ljudi.

Kultne štange in me – 25 let kasneje

Popoldne smo namenile iskanju štang, saj nismo bile prepričane, da po četrt stoletja sploh še stojijo. Niso nas razočarale. Bile so točno tam, kjer smo jih pustile. Tokrat je bilo najbolj naporno iskanje enake koreografije, saj smo želele natančno ponoviti kultno fotografijo iz preteklosti. Nastalo je vsaj še 15 novih kadrov – to je prednost sodobne tehnologije, kar nas je izjemno zabavalo.

»Anja, se ti sploh zavedaš, kaj ti je uspelo narediti?! Povezala si nas po 25. letih. Toliko časa se vse štiri skupaj nismo videle!«

Doris Kukovičič

Uspešno zaključen projekt je bilo treba primerno proslaviti.

Nepoboljšljive romantične duše smo se odpravile še na sprehod po strunjanskih solinah in na koncu še na izbrano večerjo v imenitno restavracijo Pinija, kjer smo ob malvaziji in odličnih jedeh znova dolgo v noč obujale spomine in kovale načrte za naprej.

»Tako kot sem se ta konec tedna nasmejala, se že dolgo nisem.«

Adrijana Bezeljak

Po prečudovitem dnevu, polnem smeha, smo zaključile, no skoraj zaključile večer v labirintu savn.

»Vse se je poklopilo in nastala je čudovita zgodba.«

Anja Vogrič