Prazniki se bližajo. Hitimo. Nakupujemo. Pripravljamo. Želimo pocrkljati naše ljubljene. Jim narediti nepozabne trenutke. Zatekamo se v zunanje. Kar je vidno, otipljivo. Ker nas je v resnici strah.

Vemo, da bomo spet preživeli več časa skupaj. Da on ne bo slišal in ona ne bo razumela. Bliža se čas “brrr in grrrr” odnosa. Če ne prej, se te dneve zavemo, da smo zavili s poti. Da sva midva zavila s poti. Da nisva več na skupnem imenovalcu. Zaveva, da sva se nekje po poti izgubila.

Kaj storiti, ko se pokažejo slabi odnosi v družini?

Praznični dnevi so čudovita priložnost za nove začetke.

Če si dovolimo in smo za to seveda pripravljeni tudi kaj storiti. Najbolj čudovita darila lahko podarjamo iz sebe. Čas. Skupni trenutki. Pogovor. Iskren pogovor. Smeh, veliko smeha. Drobne norosti. Igrivosti. Mir. Objemi. Čutnost. To so darila, ki v resnici štejejo. Se dotaknejo. In prinašajo trajnost odnosov. Namesto, da norimo po trgovskih centrih, oblecimo se, zavijmo v naravo, v gozd, osvojimo bližnji hrib. Smejmo se. Družimo. Čas je darilo. Čas, ki ga podarjamo drug drugemu.

Nismo roboti, zato ga potrebujemo, čas, da se zmoremo slišati, da zmoremo povedati, se odpreti, dati ven, da zmoremo razkriti svoj jaz, ljubiti. Čas. Vzemimo si ga, naredimo skupaj okraske, specimo piškote, podarjajmo jih tistim, ki nimajo. Tudi osnovnega ne. Pobrskajmo po svojem domu, toliko stvari imamo doma, ki jih več ne potrebujemo, pa so še zmeraj lepe. Podarimo jih. Naredimo nekaj dobrega. Zase in druge. Ozrimo se vase, prisluhnimo si. Kaj si želimo? Kakšne so naše sanje, želje? Delimo jih med seboj. Spregovorimo vendar. To so poti, ki nas bodo znova povezale, združile.

In korak za korakom ponovno steče. Razpoke v odnosih nastajajo dooolgoooo. Ko se tega zavemo, jih lahko saniramo veliko hitreje. Jih lahko. Če želimo seveda. In smo pripravljeni delovati. Vsak dan znova. In se ob tem ne bojimo sestopov. Ki pridejo. Ker brez njih ni rasti. Niti sprememb. Nimamo izgovora, da ne znamo, nimamo dovolj, ni nič, kar bi lahko dali. Vsak izmed nas je dragocen. Poln talentov. Samo ne zavedamo se jih. Dovolimo si jih torej odkriti. Prebuditi. Oživeti. In jih izmenjujmo med seboj. In spregovorimo vendar.

Če smo zašli, če smo se izgubili, če smo osamljeni, prestrašeni, lačni, če nimamo za preživetje… zmeraj je nekje nekdo, ki nam lahko pomaga. Zmeraj.

Samo dovolimo si povedati. In sprejeti pomoč. Odločimo se in spremenimo te decembrske osamljenosti v decembrska lepa druženja. Druženja po občutku. Z ljudmi, ki jih čutimo. Ki jih želimo ob sebi. Osrečujmo se. Sebe. Druge. Tako bomo v novo leto vstopili pripravljeni na vse, kar se ima za zgoditi. Kakor sejemo, tako bomo želi. Torej sejmo modro.

Zapisala: Irena Brglez (Artemida), svetovalka celostnega načina življenja