fbpx

Sinji vrh

Potopisi

Na programu otroškega planinskega tabora na Čavnu smo imeli izlet na Sinji vrh. Pot je bila dolga, a smo si jo krajšali s smehom, malo pa smo tudi sitnarili. Med potjo smo jedli jagode in maline.

Na programu otroškega planinskega tabora na Čavnu smo imeli izlet na Sinji vrh. Pot je bila dolga, a smo si jo krajšali s smehom, malo pa smo tudi sitnarili. Med potjo smo jedli jagode in maline. Videli smo tudi Otliško okno. Po nekaj urah smo prispeli na vrh, kjer smo malicali. Malica je najlepši del izleta. Po malici smo se slikali in se odpravili nazaj v tabor. Bili smo veseli in veliko pesmi peli.

(Andreja Tell, 5. razred, udeleženka tabora)

Odrasli običajno potrebujemo dodatne razloge za odhod na izlet, za otroke je običajno dovolj, da se cela družina odpravi “pohajat”, kot reče moja hčerka Kaja. Če pa so na poti še kakšne zanimivosti, je motiv za hojo še večji in pot lažja. Teh pa na našem izletu ne bo manjkalo.

Vipavska dolina

Primorska, zahodni del naše države, se razprostira od visokega Kaninskega pogorja na severu pa vse do morja na jugu. Nekje vmes se nahaja sončna Vipavska dolina, ki je vsem dobro znana po trti in vinu. Primorski študentje pravimo, da smo že doma, ko se pod Nanosom oziroma z vrha Rebrnic spuščamo v Vipavsko dolino in proti Novi Gorici. Zlasti spomladi so v pokrajini takoj opazne velike razlike: toplejši zrak, radoživo sonce ter brstenje dreves, ki so v Ljubljanski kotlini še vsa zavita v zimsko spanje, sneg ali celo led. Ko na cesti prehitimo traktor, ki spomladi hiti na polje ali jeseni pelje grozdje v Vipavsko klet, ko na strehah hiš vidimo zloženo kamenje, ki kljubuje burji, takrat nam pogled začne uhajati proti robu Trnovske planote. V Ajdovščini zavijemo v klanec in zapustimo sončno dolino. Slikovita vijugasta cesta, ki vodi skozi predore vklesane v živo skalo, nas pripelje do našega izhodišča – do vasi Predmeja.

Predmeja leži na robu Trnovskega gozda. Ime izhaja iz besed “pred mejo”, kar pomeni pred gozdom, saj domačini gozdu pravijo “meja”. Tu se začenja drugačna, z gozdom porasla razgibana kraška pokrajina – Trnovski gozd. Planoto porašča eden najlepših in najbolj ohranjenih gozdov v Sloveniji. Poln je naravnih znamenitosti, kolesarskih in pešpoti, pozimi pa urejenih tekaških prog. Enkraten kraj za poletno in zimsko rekreacijo, ki se dopolnjuje z ugodnim podnebjem, saj se tu mešajo vplivi celinskega in sredozemskega podnebja. To se izraža tudi v pestrosti živalskih in rastlinskih vrst.

Na travnikih Čavna in Gore (robni uravnavi med Colom in Predmejo) najdemo nekatere rastlinske vrste, ki so sicer tipične za slovenski gorski svet: planika, kranjski jeglič, najdemo pa tudi hladnikovko, ki je endemit in uspeva samo tukaj. Zanimiv pojav je vegetacijski obrat oziroma mrazišče: opazujemo ga lahko v zaprti kraški kotanji, imenovani Smrekova draga. Zaradi temperaturnega obrata raste na dnu kotanje ruševje, ki je značilno za visokogorski svet, sledi iglast gozd in na robu kotanje listnat gozd. Znani mrazišči sta še Mala Lazna in Velika ledena jama – Paradana, ki je globoka okrog 700 m in dolga 2 km. Že takoj na vhodu jame je viden led, ki so ga v prejšnjem stoletju sekali in vozili v Trst. Kot tipične kraške pojave najdemo tudi škraplje, ki se nahajajo v vznožju Sinjega vrha in jih lahko opazujemo s ceste.

Začetek poti

Po desetih kilometrih vožnje navkreber iz Ajdovščine smo že na Predmeji. V križišču zavijemo desno proti Colu. Cesta se kmalu uravna in pred nami se odpre travnata pokrajina s pašniki, domačijami in gozdovi. V ostrem levem ovinku opazimo na desni strani tablo z napisom Pot po robu in prvo markacijo. Tu se začne naša pešpot proti na videz zelo oddaljenemu in golemu visokemu osamelcu – Sinjemu vrhu (1032 m). Prepoznamo ga po turistični kmetiji, ki se nahaja tik pod vrhom.

Razgibana pot je speljana skozi borove in bukove gozdičke, prek pašnikov in travnikov, in je kraljevsko razgledna. V daljavi je viden Kras s Trsteljem, ob lepem vremenu pa vidimo tudi ladje v Tržaškem zalivu. Lepo je, če imamo s seboj zemljevid, ki nam bo ob vmesnih postankih omogočal enkratno razpoznavanje pokrajinskih značilnosti.

Po slabih dveh urah hoje nas pot pripelje do Otliškega okna. Čeprav je nekoliko skrito med krošnjami dreves, nas bo nanj opozoril “prepih”, ki ga sicer čutimo ob odprtem oknu. Če imamo še dovolj moči, se lahko spustimo do okna in si privoščimo neponovljiv razgled na Ajdovščino. Po Otliškem oknu je dobila ime vas Otlica. Beseda je izpeljanka iz “votlica”, kar pomeni votlo skalo, votlino. Za vas, ki se nahaja kakšno uro hoda od okna, in okolico, je značilna izjemna kraška pokrajina, ki govori o stoletnem sožitju ljudi z naravo. Prepredena je s kamnitimi in podpornimi zidovi, ki so nastali z namenom oblikovati ustrezna zemljišča za polja in njive.

Od tu nas pot pelje naprej proti robu. Po uri hoje se pot odcepi in zavije v notranjost proti Sinjemu vrhu. Po nekaj minutah se steza priključi na kolovoz, ki nas pripelje na asfaltirano cesto in po njenem robu do turistične kmetije na Sinjem vrhu. Od tam je do vrha samo še kratek skok.

Vrnitev

Vrnitev je odvisna od naših moči in volje. Če smo na izletu z otroki, se kar z vrha spustimo po travnatih strminah do asfaltirane ceste, od tam pa do glavne ceste Predmeja-Col. Do avtomobilov vas lahko pripelje krajevni avtobus, vendar se prej pozanimajte za vozni red. Druga možnost je, da se, če nam moči to še dopuščajo, odpravimo nazaj po isti poti. Kot tretja možnost pa nam ostane le še asfaltirana cesta, ki pelje od vznožja Sinjega vrha do Predmeje. Ta možnost pa nikakor ni ugodna, še posebej pa ni razgledna. S poti Po robu kar nekajkrat opazimo markirane steze, ki vodijo v dolino. Lahko se odločimo tudi za katero od njih in se peš podamo v Ajdovščino.

Najprimernejši čas

Sledite nam

Najbolj brano

Oznake

Na opisani izlet se lahko podamo v vseh letnih časih, da le ne piha preveč. Ob močni burji je hoja po robu nemogoča in nevarna zaradi močnih sunkov vetra. Najlepši čas pa je zagotovo jesen, ko se pokrajina odene v prekrasne rdeče-rumene barve.

Težavnost

Pot ni naporna in tehnično ni zahtevna. Na nekaterih bolj izpostavljenih mestih je treba biti bolj previden. V slabših vremenskih razmerah z dežjem in meglo je pot zaradi kraškega terena orientacijsko zahtevnejša.

Oprema

Planinski čevlji, primerno velik nahrbtnik in udobna oblačila, primerna letnemu času! Nahrbtnik naj bo dovolj velik, da bomo vanj spravili odvečna oblačila, dovolj pijače, nekaj hrane in železno rezervo. Ne pozabimo na rezervno majico, da se bomo preoblekli, še posebej, če se med hojo potimo. Vedno imejmo s seboj vetrovko in vrečko za smeti.

Dolžina izleta

Od Predmeje do Sinjega vrha je tri ure. Za spust do ceste Predmeja-Col bomo potrebovali še kakšne pol ure. Če se podajamo na pot z mlajšimi otroki, bomo potrebovali več časa, ker bo potrebnih več postankov za počitek in ogled zanimivosti.

 

Zemljevidi in vodniki

Atlas Slovenije, 1 : 50.000, strani 141-143. Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, 1992.
Državna topografska karta 1 :’9f5.000, list Ajdovščina. Geodetska uprava Republike Slovenije, 1996.
Dobnik, J. 1998: Slovenska planinska pot, planinski vodnik. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana.

Dodatne možnosti

  • Pot lahko podaljšamo in se s Sinjega vrha spustimo nazaj na rob ter pot nadaljujemo v smeri proti Colu. (2 h)
  • Iz Predmeje po markirani poti na Čaven. Do koče na Čavnu je 1,5 ure hoje.
  • S Čavna na Kucelj. Do koče na Čavnu se po makadamski cesti s Predmeje lahko pripeljemo z avtomobilom. Od tam imamo več možnosti za krajše ali daljše izlete primer: Modrasovec (30 min), Kucelj (45 min). Na Kucelj vodi lahka razgibana pot. Vrh ni poraščen in je zelo razgleden saj se nahaja prav na robu Trnovske planote.

 


Sledite nam


RSS Ustavi se!