fbpx

Alja Fabjan: Vsem bi podarila še par ur več na dan

D.ecembrska

Alja Fabjan opaža, da nam najbolj primanjkuje časa. Ob tem se sprašuje, če ni to morda včasih le prikladen izgovor, da ne opravimo stvari, ki so nam zoprne, se jih bojimo, ali, da se ne vidimo z ljudmi, s katerimi se v bistvu ne želimo. Kaj pa pravi o obdarovanju?

Alja Fabjan je integrativna psihoterapevtka, doktorandka zakonske in družinske terapije in vodja programa za nosečnice in mamice, »Super Mama«. Kot strokovnjakinjo psihoterapevtko smo jo izzvali z nekaj vprašanji iz otroštva. 🙂

Kateri dobri mož vas je prvi obiskoval in vam najbolj ostal v spominu – Miklavž, Božiček, Dedek Mraz … ali kar oče in mama?

Iz otroštva so mi v spominu ostali kar vsi trije – Miklavža se najbolj spomnim, ker je darila nosil prvi in sem ga zato najbolj nestrpno pričakovala, Božička, ker gre skupaj s postavljanjem božične jelke, česar sem se vedno najbolj veselila, Dedka Mraza pa po obdarovanjih v mamini in očetovi službi.

Imate radi presenečenja?

Seveda. Celo življenje je konec koncev eno veliko presenečenje in najboljši odnos, ki ga lahko razvijemo je, da nas zanima, kakšno presenečenje sledi, namesto, da se tega bojimo.

Kaj vam pomeni obdarovanje?

Obdarovanje vidim kot izraz naklonjenosti, pozornosti, ljubezni, tako, da sta mi prijetni obe vlogi. Nakupovanje daril je sicer lahko tudi precej stresno, sploh, če vse delaš v zadnjem trenutku. Zato se poskusim organizirati tako, da darila nakupim že kakšen teden pred najhujšo gnečo – tisto v glavi in v trgovinah.

Kateri je vaš najljubši praznik in kako ga najraje preživite?

Precej odvisno od življenjskega obdobja. V otroštvu mi je bil najljubši rojstni dan, verjetno zaradi vseh pozornosti in daril, v mladostništvu praznovanje novega leta, seveda zaradi žura, zdaj pa se najbolj veselim Božiča, ki ga preživim v krogu družine na klasičen način – božična večerja, drugi dan pa božično kosilo pri babici, oboje z obvezno preveč hrane in darili.

Kako ponavadi izročite darilo?

Ker nisem preveč spretna, zavijanje daril prepustim drugim, dostikrat pa uporabim tudi vrečko. Vsako leto imam v mislih, da bi napisala tudi daljša posvetila, a žal – dostikrat zmanjka časa morda za tisto najpomembnejše. No, morda bo pa letos drugače ?.

Če bi lahko podarjali vrednote, katere bi najpogosteje izbrali?

Morda sklepam po sebi, a zdi se mi, da nam najbolj primanjkuje časa. Včasih pa je to prikladen izgovor, da ne opravimo stvari, ki so nam zoprne, se jih bojimo, ali, da se ne vidimo z ljudmi, s katerimi se v bistvu ne želimo. Kakorkoli, vsem bi podarila še par ur več na dan, z upanjem, da jih ne bi preživeli s pogledom uprtim v katerikoli zaslon, ampak v dobri družbi ter ustvarjalnem vzdušju.

Če bi si lahko zaželeli karkoli, kaj bi to bilo?

Morda klišejsko, a zase in bližnje, oziroma kar za vse, si najbolj želim le, da bi ostali zdravi. Na ostale stvari imamo precej več vpliva in posledično lažje poskrbimo sami.

Ali ob koncu leta naredite pregled ali kot rečemo – letno bilanco?

Ker imam ob koncu leta navadno ogromno dela, mi za letno bilanco zmanjka časa, zato jo imam navado narediti poleti, na dopustu, ko čas malo drugače teče. Nimam zapisanih ciljev, ne delam kljukic, le v mislih si skušam predstavljati, kje in kakšna sem bila leto nazaj, na prejšnjem dopustu. Z veseljem skoraj vedno ugotovim, da se je v enem letu zgodilo kar nekaj stvari, ter, da sem z napredkom zadovoljna.

Kaj vam pomeni #drugdrugemudarilo?

Absolutno podpiram in zdi se mi res super, da je vsako leto več akcij, ki, vsaka na svoj način, promovirajo pomoč in pomembnost dajanja drugim. Nekaterih se tudi sama redno udeležujem. Menim, da je obdarovanje neznanih ljudi tudi način izkazovanja hvaležnosti za vse, kar imaš. Tako ni tako pomembno kaj podariš – stvar, besedo, čas…, pomembno je samo dejanje dajanja.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]
  • SLIKOVITO z Nomi Hrast
    Zdi se, da počasi prehajamo nazaj na stare tirnice življenja, pa vendar vsakega izmed nas v mislih spremljajo skrbi in tegobe, ki so povezane s trenutno situacijo.