Avstralija: Odločitev je padla

Novice, Zanimivosti

Odločitev je padla. Ko sem se peš odpravila iz Portoroža do Savudrije. Ko sem peš prečkala slovensko-hrvaško mejo in se odločila, da skočim na zadnji vlak.

Ampak ne nazaj v Slovenijo, temveč tja daleč, down under, v Avstralijo.

Tri mesece bo, odkar sem sedla na letalo in se podala v neznano. Sama. Brez plana, ki sem ga bila tako zelo vajena vsa ta leta. Samo enkrat v življenju. Samo enkrat imaš možnost izkoristiti dano priložnost, da delaš, potuješ in raziskuješ povsem svobodno in v skladu z vsemi zakoni. Po obljubljeni deželi, kjer je ves čas toplo, kjer se cedita med in mleko, kjer ljudje uživajo življenje. S takšno predstavo sem se podala na pot.

Singapur in Bali

Vmes sem se za nekaj dni ustavila v Singapurju in za dober teden na Baliju, da sem – med drugim – lažje premostila takrat 9-urno časovno razliko. Ko se v Sloveniji dan šele dobro začenja, se tu počasi zaključuje. Še posebej zdaj, pozimi, ko so dnevi nekoliko krajši in sonce potone v ocean okoli 17. ure.

Queensland

Tropski Queensland, kakor imenujejo severovzhodni del otoka, je bil moja prva točka, kjer sta se začela dogodivščina in skok v neznano. Modro nebo, sonce, neskončne peščene plaže, Veliki koralni greben, ure in ure potapljanja in na tone komarjev. To sem mislila, da me čaka. In seveda, sanjska služba, ki mi jo bodo ponujali na vsakem koraku.

Bila sem srečna, da sem končno tu. V deželi brez stresa, svobodnega posedanja pod palmami, brezskrbnih sprehodov po plažah in čudovitih slapov, ki krasijo tropski deževni gozd.

Cairns

Cairns je mesto, ki se počasi razvija, zahvaljujoč koralnemu grebenu, do katerega se najlažje dostopa od tu. Všeč mi je. Majhno, brez nebotičnikov, nepotrebnih nakupovalnih centrov in odvečnega betona. Obdan z zelenimi griči, mangrovami in modrim nebom, po katerem se namesto golobov sprehajajo beli kakaduji z rumenimi kronami in pisani papagaji. Ko se zvečeri ptice zapojejo svojo večerno pesem, kukavice opominjajo, da so še vedno najglasnejše in lahko preglasijo množične čričke, ki zapojejo v vročo noč brez sapice vetra. Ob pogledu na vse te naravne danosti se v vsakomur vzbudi želja, da bi se podal na pot. Mimo slapov, kamnitih bazenov, ki jih ustvarjajo reke na poti v dolino in jezer, v katerih čas preživljajo krokodili.

Ko se že skoraj odločiš na novo pustolovščino, te opomnejo, da v Queenslandu na vsakem koraku preti kakšna nevarnost. Kaj strupenega ali nevarnega. Hitro lahko srečaš strupeno kačo, se zapleteš v bodeče veje strupenega drevesa ali mrežo velikega strupenega pajka. Sicer si misliš, ah, pa saj jaz jih pa ne bom srečala. In že drugi dan me je pred hišo pričakala črna kača. Je strupena?


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Loti Palmer: Prepoznajte (narcistične) metode manipulacije
    Oseba z narcističnimi lastnostmi (ali motnjo) potrebuje občutek, da je svet okoli nje tak, kot ga vidi in razume ona, zato si za dosego tega cilja pomaga z različnimi sredstvi. Glavno med njimi je manipulacija. Spoznajte najbolj pogoste oblike in se jim z znanjem in veščinami uprite.
  • Vsak človek ima v sebi čarobno vilo
    Vsak izmed nas si je že kdaj zaželel, da bi imel čarobno moč iz pravljic in bi z njo premikal gore, si uresničeval skrite želje ali pa se maščeval ljudem, ki so nas prizadeli. Tudi jaz imam kdaj tako željo.
  • Ustavi se in prisluhni … zvokom narave … glasu tišine … sočloveku … sebi
    Kaj se zgodi, ko se naše telo umiri, pozornost prenesemo na to, kar čutimo in manj, kar mislimo, ter se prepustimo tihemu opazovanju tega, kar nas v naravi obdaja in kar se v nas naravno poraja?
  • Jasna Dolamič Gričar: Komunikacija je najtrdnejši temelj odnosov
    Dobra komunikacija je najtrdnejši temelj dobrih odnosov. To povem na vsakem srečanju, druženju, vedno, ko dobim za svoj govor priložnost. Izkazalo se je, da je moja trditev, moje prepričanje, moj moto, popolnoma pravilno, več kot pravilno, da drži kot pribito.
  • Gregor Pirc: Ko zboliš, se resno pogovoriš s seboj
    »Rak«. Že samo beseda te zdrami, kaj šele ko pomisliš, da bi se lahko zgodilo tebi. Običajno zboli nekdo iz službe, morda tvoj sosed, meni pa se to ne more zgoditi, pogosto prepričanje opiše Gregor Pirc iz društva Onkoman.