Brisbane

Zaljubila sem se. Brisbane me je očaral takoj, ko sem se sprehodila ob istoimenski reki. Ogromno mesto, ki diha. Obkrožen z visokimi stolpnicami, ki segajo visoko proti modremu nebu. Pod njimi zeleni parki, igrišča, tekaška in kolesarska proga, plezalna stena, nešteto prostora za piknike na prostem in druženje.

Druženje v mestu, kjer lahko ležiš na travi in samo od daleč opazuješ visoke betonske možice. Se hkrati počutiš oddaljenega od norečega kaosa v poslovnem središču mesta in prisotnega v trenutku, ko to potrebuješ. Mesto, kjer narava ni pozabljena. Kjer se na ulicah vate ne zaletavajo živčni in nervozni poslovneži, ko se jim neznansko mudi na sestanek. Mesto, kjer lahko svobodno dihaš kljub njegovi mogočnosti.

Veliko Slovencev živi tu.

Tako v središču mesta kot na obrobnih naseljih. Nekateri že več let, nekateri nekaj mesecev. Vsi so navdušeni nad mestom. Kot sem jaz. Vse bi dala, da bi lahko tu delala. Vse je na dlani. Obala le nekaj kilometrov stran, nešteto možnosti za aktivnosti, poslovne priložnosti in narava. To je tisto, kar me najbolj privlači.

Lepote, ki kličejo, da ostaneš.

Kratko vožnjo stran mnoge pohodniške poti in vulkanski stožci, ki čakajo, da jih osvojiš. Otoki z nepopisno lepimi plažami in razbitine na dnu oceana.

Zaradi ugodne klime, sončnega vremena in prijetnih temperatur je Brisbane nekakšna meka tudi za Avstralce. Množično se priseljujejo, zato se zelene površine z mangrovami hitro krčijo. Zdaj prihaja zima. Pravijo, da uradno nastopi 1. junija. Očitno jim ni preveč mar za solsticij in ekvinokcij.

Mrzle noči, hladna jutra, sončni dnevi in sonce, ki te opeče, če se za dobro jutro pozabiš namazati s sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Priznam, nisem pričakovala mraza. Niti slučajno. S seboj nimam nič toplih oblačil. Saj grem vendar na toplo, v tropske kraje, kjer poznajo samo sonce in visoke temperature. V deževnem Cairnsu temperature ne padejo tako nizko kot tu, zato se ne bom obremenjevala s toplimi puloverji in debelimi nogavicami.

Ne želijo se obremenjevati z ničemer.

Počasi se učim, kako se ne obremenjevati z nepotrebnimi problemi. Kot to znajo Avstralci. Res je, znajo uživati življenje in so popolnoma neobremenjeni. Ugotavljam, da to ni zato, ker znajo poiskati svoj mir. Se soočiti s situacijo in poiskati rešitev. Niso neobremenjeni, ker znajo predelati probleme in narediti korak naprej. Nasprotno. Ne želijo se obremenjevati z ničemer.

Ko jim pride naproti kakršnakoli prepreka, težava, ki niti ni težava, že drugačno, kaj šele nasprotno mnenje, se enostavno umaknejo. Odkorakajo stran. Obrnejo hrbet. Zaprejo vrata. In pozabijo, da je problem prihajal naproti. Niti ne potrebujejo globokega vdiha. Med tem ko zapirajo vrata, se že nasmihajo novi avanturi, ki jih čaka nekje na poti stran. Ko bi le vedela, da se bom tudi jaz temu mestu še tako široko nasmihala. Ko bi le vedela, da tudi mene čaka nova avantura v mestu z veliko dušo.