fbpx

Avstralija

Potovanja

Sydney je živo multikulturno in svetovljansko mesto, ki mu vse do danes še ni uspelo postati uradno glavno mesto Avstralije. V Sydneyju, ki slovi po bogati ponudbi za preživljanje prostega časa, živi okoli štiri milijone prebivalcev.

Etnična raznolikost, povezana s tipičnim avstralskim pridihom, mesto dela še posebej privlačno. Sydney Harbour, za katerega pravijo, da je največje in najlepše naravno pristanišče s številnimi zalivi, pa obdaja kar 240 kilometrov obale.

Najbolj slovita stavba v Avstraliji je zagotovo operna hiša na Bennelong Pointu, ki je hkrati tudi zaščitni znak Sydneyja. Stroški gradnje so znašali 102 milijona dolarjev in večino sredstev je zagotovila loterija. Danec Jorn Utzon je stavbo načrtoval in jo dokončal leta 1973, na otvoritvi pa je bila tudi kraljica Elizabeta II.

The Rocks je najstarejši predel mesta, kjer je leta 1788 kazensko kolonijo ustanovil Captain Arthur Phillip. Predel je v celoti restavriran in tukaj imajo svoj prostor številne restavracije, teatri, bari in priljubljeni avstralski pubi.

Iz Comberland Streeta vodijo stopnice do mosta Harbour Bridge, ki so ga postavili v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Poleg tunela je most najpomembnejša prometna povezava s severnim delom mesta. Iz stolpičev na mostu je lep razgled na mesto in naravno pristanišče.

Sydney se je v zadnjih letih spremenil v sodobno velemesto, kar se odraža tudi na visokih pisarniških poslopjih, kjer imajo svoj sedež mednarodni koncerni. Toda med nebotičniki iz stekla in betona se vedno znova najdejo majhne zgradbe iz časa kolonializma, ki so grajene v viktorijanskem slogu. Prav te zgradbe delajo mesto še posebej šarmantno.

Sydney Tower, 305 metrov visok razgledni stolp, je najvišja stavba takšne vrste na južni zemeljski polobli. Iz stolpa je veličasten pogled na mesto in številne predmestne kraje. Pri jasnem vremenu se od tukaj vidi tudi kakšnih sto kilometrov oddaljeno gorovje Blue Mountains. Obed v restavraciji stolpa sicer ni poceni, je pa zagotovo nepozaben.

Botanični vrt se razteza na tridesetih hektarjih površin. Tukaj živijo neštete avtohtone in eksotične rastline. V vrtu je postavljena tudi Government House v kolonialnem slogu in sodobna Pyramid Glass House, kjer so na ogled tropske rastline.

V sodobnem turističnem središču mesta Darling Harbour ima svoj prostor muzej ladij, Imax Kino, Saga World, kitajski vrt, veliko trgovin in številni lokali ter prireditveni center in akvarij. V velikem akvariju imajo svoj dom številne vrste eksotičnih rib, mante, skati, morski psi, krokodili, pingvini. Urejen imajo tudi stekleni tunel, ki vodi skozi velik bazen in kjer mimo plavajo velike morske želve, plenile in morski psi, izmed katerih je najdaljši dolg 3,5 metra in tehta 300 kilogramov. Svoj prostor imajo tudi pisane korale in morski konjički. Živalski vrt Taronga, ki leži ob pristanišču, je postavljen v obliki teras, najbolj enostavno se do njega pripeljete s trajektom iz Circular Quay. Plovba traja petnajst minut. Tukaj je na ogled tipično avstralsko živalstvo in rastlinstvo v svojem naravnem okolju.

Poleg mestne plaže Bondi Beach, kamor v prostem času najraje prihajajo meščani, je pri poznavalcih priljubljena tudi plaža Manly Beach, do katere vozi trajekt skozi zalive in prepredeno naravno pristanišče, ki ga imenujejo tudi Sydney Heads. Sydney Heads ima veliko naravnih možnosti za sidranje, ki se jih iz odprtega morja ne da videti. Spregledal jih je celo James Cook, ki je tukaj plul leta 1770, šele osemnajst let kasneje jih je odkril kapetan Phillip. B

Le 24 kilometrov severno od Sydneyja leži nacionalni park Blue Mountains. Tukaj so ogromni prepadi in tudi do 270 metrov visoke skalnate stene, slikovita pokrajina, bujna vegetacija in raznolik živalski svet. Številne turistične agencije organizirajo ugodne vodene izlete po narodnem parku. Ime Blue Mountains je park dobil po modrikastih meglicah, ki so še posebej izrazite ob mrzlih jutrih in prekrivajo vrhove gozdov. Najlepši čas za obisk 27.000 hektarjev velikega nacionalnega parka je od maja do novembra, saj v tem času cveti veliko divjih rož. Glenbrook je izhodišče za raziskovanje južnega dela parka. Wenthworth Falls so slapovi, ki padajo skoraj 300 metrov globoko, turistično središče pa je Katoomba, kamor so poleti že v 19. stoletju zahajali bogati ljudje iz Sydneyja. V bližini Katoombe, na Echo Pointu je najznamenitejša skalnata formacija Three Sisters.

Aboriginska legenda pravi, da so se tri sestre zapletle z nezaželenimi osvajalci in se zato spremenile v visoke skale.

Avstralija velja za deželo pivcev piva in temu primerna je tudi izbira. Skoraj vsako večje mesto ima svoje pivo, prebivalci Queenslanda prisegajo na Fourex in Powers, zahodni Avstralci zagovarjajo Swan, v New South Walesu pijejo Tooheys, v ponudbi pa imajo še veliko izbiro “butičnih” piv manjših pivovarn. Avstralci slovijo tudi po okusnih vinih, med belimi sortami so najboljši chardonnay, semillon in sauvignon blanc, razširjen pa je tudi renski rizling. Med rdečimi vini pa slovijo shiraz, cabernet, sauvignon, grenache, pinot noir in merlot. Obisk katerega izmed 600 vinogradov, ki so tudi v Zahodni Avstraliji, Victoriji in Tasmaniji, je doživetje zase. Čeprav je na številnih jedilnih listih restavracij v mestih še vedno veliko “fastfood” jedi, pa se izplača preizkusiti morske jedi, predvsem rake, ki jih ponujajo v različnih velikostih in različno pripravljene, ter ribe (barramundi in losos). Tipična avstralska jed je Bush Tucker, ki so jo že od nekdaj pripravljali Aborigini. K “bush” hrani sodi vse, kar je mogoče ujeti v divjini, od kač, zajcev, oreškov, sadja do puščavskih paradižnikov in divjih sliv.

Najboljši čas za počitnice v Avstraliji obstaja le za posamezne regije. Turiste, ki si želijo ogledati “celo” Avstralijo v treh tednih, bo klima na določenih področjih zagotovo razočarala. Poleti je idealen čas za potovanje po južnem koncu Avstralije, v tem času pa je v tropskem severnem delu dežele deževno obdobje.

Na severu se lahko temperature poleti dvignejo tudi na 40 stopinj Celzija, vlažnost zraka pa doseže 100 odstotkov. Poletni čas (od novembra do aprila) imenujejo “wetseason” in pogosto so ceste v notranjosti zaradi nalivov neprevozne in nekaterih nacionalnih parkov ni mogoče obiskati. Western Australia – Zahodno Avstralijo, Queensland in Northern Territory – Severni teritorij je bolje obiskati pozimi (od maja do oktobra), ko se temperatura dvigne do 30 stopinj in je vlažnost zraka med 60 in 80 odstotkov.

Vzhodna obala v Queenslandu in New South Walesu je običajno topla in prijetna poleti in pozimi. Tudi če je južno od Sydneyja nekoliko mrzlo, je to za nas Evropejce še vedno pomladansko vreme. V Sydneyju in okolici pa je sredi zime premrzlo za kopanje v morju pa tudi pogosteje dežuje.

V “sredini” Avstralije je poleti tudi 50 stopinj Celzija, zato je notranjost bolje obiskati pozimi. Toda pozimi se lahko zgodi, da se temperatura spusti do ničle. Čez dan običajno piha veter, ki odžene nadležni mrčes, a ohladi zrak na okoli 15 stopinj. V osrčje Avstralije se je zato najbolje odpraviti spomladi ali jeseni.

Južna obala ima zmerno klimo, poleti je do 35 stopinj, pozimi se temperature spustijo tudi pod ničlo in pogosteje dežuje. Kopanje v morju zaradi mrzlih tokov iz Antarktike ni priporočljivo, le zalivi v zavetju, kot sta Apollo Bay in Cape Bridgewater imata nekoliko toplejše morje. Najprimernejši čas za obisk tega predela je pomlad ali jesen. Pozimi tukaj pada tudi sneg in v Avstraliji je mogoče tudi smučati.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.