Benetke

Novice

Benetke. Ime, ki marsikoga spomni na romantične podobe srednjeveških sanj, na omamno in pozlačeno vizijo bogastva, dožev in Rialta, na imperij, ki je na svojem vrhuncu odkril vzhod. Beneškemu pustnemu karnevalu sledijo tudi Firence.

Benetke so zaradi svoje strateške trgovske lege med vzhodom in zahodom obogatele že v 10. stoletju. To je bil čas, ko so Benečani za zaščitnika svojega cvetočega mesta izbrali svetega Marka. Njemu v čast je bila kasneje zgrajena ena najbolj eksotičnih evropskih katedral, katere pročelje krasi skoraj 4000 kvadratnih metrov mozaikov, obloženih z zlatom. Naslednjih pet stoletij so beneški trgovci bogateli predvsem na račun križarskih pohodov na Bližnji vzhod, katerih vrhunec je bilo zavzetje Konstantinopla.

“Je že kdo bil v Benetkah na pustnem karnevalu? A se splača pogledat?” 

Forum Kam in kako na počitnice , tema pustni karneval v Benetkah

Beneški karneval kot srednjeveški oder

V srednjem veku je bilo ozemlje današnje Italije razdeljeno na mestne države. Za trgovsko in vojaško prevlado in prestiž so se Benetke spopadale predvsem z Genovo. Beneški karneval, ki je v tem času trajal kar šest tednov, je v tem boju za prevlado postal priložnost za samopromocijo.

Benetke so s svojimi 116 otočki, 150 kanali in 409 mostički nekaj dni po božiču postale prva prestolnica bogate srednjeveške Evrope. Rajanje je trajalo vse do sredine februarja. Karnevalske zabave so se še posebej razbohotile ob koncu 18. stoletja, ko je slava Beneške republike začela bledeti, a je mesto med evropskim meščanstvom zaslovelo po svoji razuzdanosti in pisani divjosti, ki je bila v času karnevala še posebej poudarjena.

Maske, plesi, akrobati in potegavščine

Karnevali so vedno vključevali maske, ples, akrobate in potegavščine. Tiste stvari, ki so ljudi spominjale na prihod pomladi in na veselje, ki ga ta prinaša. Začetki beneškega karnevala, ki v taki obliki v Evropi velja za najstarejšega, segajo v 14. stoletje.

V prvih dneh karnevala so ulice in trge napolnili zabavljači in cestni muzikantje. Hčere in sinovi trgovcev so se preoblekli v skrbno izbrane kostume in se podali na zabave. Čas karnevala so znali izrabiti tudi pripadniki srednjega razreda in nižjih slojev. V svojih preoblekah so se neopazno pomešali med bogataše in trgovce in se udeleževali zabav, o katerih so med letom lahko le sanjali. Predstavniki višjega sloja so pod krinko svojih mask na številnih zabavah lahko nekaznovano ljubimkali z ljubimci in ljubimkami iz nižjih slojev in obratno. Oboji so si privoščili obiskovanje igralnih salonov in gledališč.

Ne gre se torej čuditi, da so na karneval nestrpno čakali vse leto. Maske, ki so si bile v prvih stoletjih bolj ali manj podobne, so se v 18. stoletju začele razlikovati. Enako je veljalo za vse bolj pisane, včasih že kičasto dekadentne kostume, kakršne v času karnevala na beneških ulicah vidimo še danes. Karneval se je zaključil tako, da so akrobati iz lastnih teles pred doževo palačo naredili človeško piramido in uprizorili »angelov let«. Eden od akrobatov se je po napeti vrvi spustil z zvonika katedrale Sv. Marka v doževo palačo in mu v imenu ljudstva v zahvalo za karneval izročil cvetje.


Sledite nam


RSS Ustavi se!