Ljudje se že od nekdaj šemijo v različne maske, kjer ima vsaka slovenska pokrajina svoje značilne predstavnike že daleč nazaj v času – pa tudi vedno nove. V maske so se ljudje  napravljali zato, da bi se z duhovi prednikov lahko bolje povezali, vzpostavili so stik celo tako, da so se v času nošenja “drugega jaza”, lahko duše umrlih kar naselile v njih. S truščem in hrupom so tako v sprevodu ponazorili divjo jago.

Razlaga korena besede Kurent

V Ukrajini kurent pomeni veselo poročno vižo, francoska beseda courate nakazuje na star ples, kakor tudi poljski in češki “kurant”. V Ziljah beseda kurant označuje hlapca, ta beseda pa ima podobnost z romansko besedo currens – tekoč, torej »laufarski«. Ena izmed znamenitih cerkljanskih mask je prav Laufar, povzeta po nemški besedi – tekač. Glagol korantati pomeni nerodno hoditi. To bi lahko razložili kot prihod pomladi, ki pa še ni v polnem razcvetu, za katero je kasneje zadolžen naš Jarilo/Zeleni Jurij.

Naj bo začetek leta čist

Šemljenje je najvidnejše v času okoli rojstva novega sonca ob zimskem kresu in ko se počasi poslavljamo od zime. In ravno ta čas zaznamuje po staroverskem pogledu na svet Novo leto, začetek novega rodnega cikla.

In tako, kot je moralo biti domovanje čisto in snažno ob velikem praznovanju prehoda letnega cikla, tako tudi ob pustu – metle so ustvarili iz brezovih vej in z njimi pometali, simbolično ne le prah in nečistoče v materialnem svetu, marveč tudi vso težino, ki jo moramo pustiti za seboj.

Foto: M. Pigac

Darovi po hišah, skupna pojedina

Nujno je, da za čas Pusta nihče ni lačen. Tudi če letina ni bila naklonjena, se je treba za Pusta potruditi, da imajo vsi pri hiši dovolj za jesti, tako ljudje kot živali. Saj so pravili, da bi lačen pust napovedoval celotno slabo leto.

Foto: M. Pigac

Ob pustu se drevesa otresa

• Pustni čas je tudi obvezen čas priprave semen in načrta sajenja, da se dobro pripravimo za celo leto.
• Izročilo pravi, da se bomo bolje ubranili pred škodljivci, če bomo vse seme pripravili za sajenje prav ta čas. Sadike solate se seje ob pustnem času, za kasnejše presajanje na prosto.
• Če imamo vinograd, je treba vejice pristriči na vseh štirih koncih neba, da se ubranimo pred ptiči, ki bi nemara radi pozobali grozdne jagode.
• Tudi sadno drevje je najbolje saditi prav na pusta hrusta, staro drevje pa obrežemo – sicer je razširjena navada, da se ob pustu drevesa otresa – tako se jih namreč »prebudi« in bodo bolje rodila.

V Beli krajini je znan običaj zvonjenja z zvonci okoli hiše, da ne bi bilo kragulja blizu, po dolenjskem gredo s koso okoli hiše in po njej tolčejo, v Beli krajini pa jo klepajo, v Prekmurju je značilno pokanje z bičem. Kolikor daleč se sliši hrup– tako daleč se bomo ubranili pred škodljivci.

Ena izmed zanimivih šeg je ta – da vržemo pod posteljo seme repe, nato pa se nam bo ponoči sanjalo o tistem, s katerim se bomo poročili.

“Če ima o pustu Sonce moč, mrzla bo velika noč.” “Če se pust na Soncu greje – letina se med dobre šteje.”

Prastari običaj – tradicionalno šemljenje neporočenih moških

Vsaka pokrajina na slovenskem ima svoje značilne pustne maske. Najbolj poznane so iz Cerknega, Drežnice, Cerknice in Ptuja.

Tradicija govori, da se šemijo neporčeni moški. Tekom obdobja so se začeli po vsej Sloveniji šemiti tudi drugi – celo otroci in ženske, ne glede na stan – edino v Drežnici in še v redkih manjših krajih  ohranjajo prastari običaj.

O Kurentu

Včasih enačimo besedo Kurent in Pust. Čeprav je v nekaj primerih zaslediti, da je imel Pust svojo osebnost, pa velja, da je Kurent pustna maska, v kateri lahko zelo očitno razberemo starosvetni pomen in njegovo pomembno tradicijo odganjanja zime.

Kurent velja za velikega boga Slovencev, ki prinaša dobro voljo, novo življenje in pomlad. Je simbol norčavosti, bog veselja, vina, glasbe, tudi spolne energije, kjer bi lahko potegnili paralelo z grškim Dionizom.

Pokop pusta

Pokop, zažig ali utapljanje pusta je v različnih pokrajinah različen. Vsem pa je skupno, da se zaključi neko obdobje in gre za prelomnico v našem cikličnem letu. Zaključi se zima in vse je v pričakovanju pomladi.

Foto: M. Pigac

Mastna nedelja

Z pustni čas velja, da mora biti hrane v izobilju, predvsem težke, mastne hrane, zato tudi pustni nedelji ponekod rečejo kar mastna nedelja. Vse to pa zato, da se še zadnjič dobro najemo pred postnim časom, ki traja dokler ne vstane Zeleni Jurij.

Od kje krofi zares pridejo ni raziskano. Na Dunaju vam bodo povedali, da se tako imenujejo po kuharici Ceciliji Krapf, ki je v 17. stoletju odprla trgovinico s svojimi Cilkinimi kroglicami z vloženim sadjem, kasneje pa so postali “Krapf”, polnjeni z marmelado. Na dunajskem dvoru so tudi bili dobro poznani v 19. stoletju, z brusnično ali marelično marmelado.
Eni pa pravijo, da izvira beseda krof iz flamščine, ki označuje kavelj ali krempelj, in da so bili krofi sprva pravzaprav nepravilnih oblik, kar nam daje slutiti, da so “miške” morda predhodnice krofa.

Čas pusta lahko štejemo med največje slovenske starosvetne praznike. Tako globoko je ukoreninjen v ljudeh, da ga niti krščanstvo, niti vojne, niso mogle izbrisati.
Tradicija se je ohranila prav po vsej državi, čeprav pa ima vsaka vaška skupnost svoje posebnosti, je bistvo vsepovsod vidno enako.
Predvsem izstopajo v vseh pustovanjih trije elementi, ključni za človeško življenje: poroka, ki se po prastarem videnju mora zgoditi do pustnega časa – torej, da se nadaljuje rod, bogato obložena miza in obredja za priklic dobre letne, in nazadnje – usmrtitev Pusta in s tem čiščenje vsega starega okoli sebe in v sebi, da naredimo prostor za Novo življenje.

Naše staro verovanje je živ organizem, ki se do neke mere nenehno spreminja in prilagaja, Zato se vse šege v povezavi z ubranitvijo pred škodljivci in klicanjem dobre letine ne nanašajo le na delo na vrtu, ampak tudi na vse drugo naše delo, ki nam prinaša vsakdanji kruh.

Povzeto po http://veles.si/.

Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje

Med domačimi živalmi so v življenju starosvetne slovenske vasi imeli petelin, kokoš in piščanci nadvse pomembno mesto. Bili so prisotni v številnih šegah, ki so uravnavale tok življenja, ki se dolga stoletja ni spreminjalo. Tako je bila cela družina v tesni povezavi z domačimi živalmi dolga stoletja vključena v vsakdanjik in praznik življenja, ki je potekalo po nepisanih, vendar strogo spoštovanih pravilih. Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje. Njuna prisotnost je bila zato obvezna ob vseh največjih praznikih življenjskega in letnega kroga. »Vrhunec« vsakega praznika se dogaja za mizo, pa naj bo to novo leto, pust, velika noč, martinovo in božič ali delovni prazniki po končani žetvi, košnji, trgatvi ali pa hišni praznik ob ženitvi sina ali možitvi hčere.

 #SpostujemoTradicijo z Dušico Kunaver

Z več kot stoletnim spoštovanjem tradicije in sožitja z naravo, ki se prepletata v poslanstvu Perutnine Ptuj, slednja v sodelovanju s poznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila Dušico Kunaver na sodoben način širi bogastvo naše ljudske dediščine mlajšim generacijam (od slovenskih ljudskih pravljic in pripovedk, pesmi, rekov in legend, do šeg letnega kroga in življenjskega kroga), da ne bi utonilo v pozabo. K deljenju in širjenju ljudskega izročila so povabili tudi naše uredništvo in Anjo Oman, znano družinsko blogerko (Mamina Maza).

Tradicija domače reje danes

Prvi v Sloveniji so pred leti v Perutnini Ptuj uvedli certificiran način reje –  »piščancem prijazno rejo«  –  ki se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih, a s skrbno nadzorovanimi koraki na poti od njive do vilice. Dodana vrednost mesa iz linije Natur Premium se odraža v strukturi mesa, hkrati pa verjamejo, da je način reje