fbpx

Celje in Žalec – Po stezah rimskega cesarstva 3. del

Aktivnosti

Iz Ptuja v Celje, iz Celja v Žalec, iz Žalca domov v Ljubljano.

V soboto je napočil zadnji dan našega študijskega potovanja. Še preden smo dokončno zavili v Ljubljano, nas je pot vodila v Celje in Žalec. V Celju smo obiskali Turistično informacijski center, ki se je preselil iz dosedanjih prostorov na Krekovem trgu v srce starega mestnega jedra – na Glavni trg 17. Novost TIC-ovih prostorov je Paviljon za prezentacijo arheologije, v katerem se skriva arheološka zbirka, najdena med obnovo starega mestnega jedra. TIC predstavlja zanimivo turistično točko za domačine in turiste, v katerem lahko obiskovalci pridobijo vse informacije o Celju. Poleg tega predstavi kulturno dediščino, ponuja bogat izbor suvenirjev (lokalnih in regionalnih), produkte Dežele Celjske in nacionalne spominke. Poseben prostor je namenjen lokalnim umetnikom v sklopu projekta Umetniške četrti.

Vhod v Turistično informacijsko središče

Muzej novejše zgodovine Celje

Pot smo nadaljevali v Muzej novejše zgodovine Celje, ustanovljen leta 1963, ki domuje v nekdanjem celjskem magistratu v središču mesta. Predstavlja premično kulturno dediščino celjske regije od začetka 20. stoletja do danes. Razstavljenih ima pet stalnih zbirk: Razstava živeti v Celju (življenje Celjanov v 20. stoletju), Otroški muzej Hermanov brlog (otroški muzej s stalno razstavo Brlog igrač), Zobozdravstvena zbirka (zobozdravstveni instrumenti in pripomočki iz preteklosti), Fotoatelje in Galerija Pelikan, v katerem je ustvarjal fotografski mojster Josip Pelikan in Stari Pisker – nekdanji zapori, ki so bili med drugo svetovno vojna prizorišče nacističnega nasilja in danes preslikani v muzejsko postavitev. Poleg stalnih razstav so na voljo tudi zanimive občasne razstave. V sklopu muzeja so še slaščičarna pri Hermanu Lisjaku, kjer lahko otroci praznujejo rojstni dan, muzejska kavarnica in muzejska trgovina.

Lična kavarnica v muzeju

Sprehod po ulici preteklosti

Slaščičarna pri Hermanu Lisjaku

Fotoatelje in galerija Pelikan

Sledil je ogled Steklenega fotografskega ateljeja iz leta 1899, ki predstavlja življenje in delo celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana. Danes je v njem stalna muzejska postavitev, ki priča o njegovem bogatem in ustvarjalnem življenju. V pritličju ateljeja se nahajajo temnica, retuširnica, tehnična oprema, steklene plošče in originalne fotografije. V nadstropju pa je urejen stekleni salon z opremo, v kateri je s pomočjo naravne svetlobe ustvarjal mojster Pelikan in v katerem se lahko fotografiramo še danes. Gre za edini ohranjeni primer steklenega fotografskega ateljeja s konca 19. stoletja v Sloveniji, zato nosi naziv kulturnega spomenika z državnim pomenom.

Stekleni fotografski atelje

Originalne fotografije

Stekleni atelje

Stari pisker

Po kratkem ogledu mesta, smo naše želodčke napolnili v Starem piskru oziroma gostilni za kronične mesojedce in gurmane, ki nudi vsakodnevne sveže pripravljene obroke in a la cart ponudbo. Na meniju izstopajo zorjeni steaki, nebeška nabodala, gurmanski burgerji, ocvrti piščanci, spare ribsi, hot dogi, solatni krožniki in božanske sladice. K dobri hrani gre tudi dobra pijača, zato ne manjka široka paleta slovenskih vin ter domačih in tujih piv. Potrdimo lahko, da so jedi res odlične!

Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva

Pot smo nadaljevali v Žalec in se najprej ustavili v Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je prevzel povezovalno vlogo pri promociji hmeljarske dejavnosti v Sloveniji in posebej v Spodnji Savinjski dolini. Sprehod skozi muzej ponudi: hmeljarsko identiteto Spodnje Savinjske doline, hmeljarske šege, socialni in družbeni položaj obiralk(-cev) hmelja, socialni in družbeni položaj velikih in malih hmeljarjev, hmeljarsko delo na družbenih posestvih, prehrano, obleko, spanje in zaslužke obiralcev, hmeljarjev, kmečkih delavcev zadružnih posestvih ipd. Prikaz hmeljarske tehnologije si lahko ogledamo na različnih lokacijah hmeljarskih kmetij po celi regiji, novejšo tehnologijo pa na poskusnih hmeljskih nasadih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo ter na hmeljarskih kmetijah. Ob koncu ogleda muzeja vam ponudijo tudi kozarec lokalnega piva Kukec.

Fontana piva Zeleno zlato

Fontana piva Zeleno zlato je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, slovesno odprta 6. septembra 2016. Le v dveh mesecih po odprtju, jo je obiskalo več kot 36 tisoč obiskovalcev. Postavljena je v središču mesta, v mestnem parku, osnova za arhitekturno zasnovo fontane pa je simbolna hmeljska kobula, ki se izraža v dveh polkrogih oz. dveh fontanah, eni pivski in drugi, vodni. Polkrogi so oblečeni v bakreno čipko, ki simbolizira peno na pivu. Cena vrčka piva znaša 8 eu, s katerim lahko degustiramo 6 x 1 dcl piva. Oblikoval ga je priznani industrijski oblikovalec in častni občan občine Žalec, Oskar Kogoj  in ga lahko za spomin odnesemo domov. Na voljo je osem točilnih pip in letos na voljo šest piv različnih pivovarn: Kukec svetlo pivo – Pivovarna Laško Union, Zeleni Štajerc – B&B pivovarna, temno kovaško pivo lager – Pivovarna Hotela pod Roglo, bakreni medium ale – Adam Ravbar, Svarum – Pivovarna Lobik in Balkan pivo. Po lepo preživetem dnevu, smo se pozno popoldan odpeljali v deževno Ljubljano. Pa do prihodnjič!

Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva

Le kaj potrebujemo za pripravo piva?

Gneča pri fontani piva

Vir fotografij: Potovanja.over.net


Sledite nam


RSS Ustavi se!