fbpx

Ciudad Juarez – najbolj smrtonosno mesto na svetu

Novice

Vojna proti mamilom v Mehiki je samo konec prejšnjega tedna zahtevala 50 smrtnih žrtev, od tega 11 v najbolj smrtonosnem mestu na svetu – Ciudadu Juarezu. V mestu, ki nosi ta neslavni primat, je bilo lani skupaj več kot 2.600 umorov. V soboto sta bila tam ubita tudi uslužbenka konzulata ZD in njen mož. Položaj […]

Vojna proti mamilom v Mehiki je samo konec prejšnjega tedna zahtevala 50 smrtnih žrtev, od tega 11 v najbolj smrtonosnem mestu na svetu – Ciudadu Juarezu.

V mestu, ki nosi ta neslavni primat, je bilo lani skupaj več kot 2.600 umorov. V soboto sta bila tam ubita tudi uslužbenka konzulata ZD in njen mož.

Položaj iz leta v leto slabši
Mehiški predsednik Felipe Calderon je decembra leta 2006 napovedal vojno mamilarskim kartelom in v tem okviru na mejna območja z ZDA poslal 8. divizijo nacionalne armade, skupaj 50.000 vojakov, ter 20.000 zveznih policistov. Vojna je doslej zahtevala že najmanj 18.000 življenj. Med ubitimi je 1.500 policistov, 87 vojakov in številni civilisti, med njimi najmanj 620 žensk.

Čeprav traja že več kot tri leta, vojna ni prinesla želenih rezultatov. Pravzaprav je položaj iz leta v leto slabši; med seboj se spopadajo karteli, proti njim zvezna vojska in policija, navadni ljudje pa so ujeti v navzkrižnem ognju. Predsednik Calderon zato izgublja politično podporo.

Beg ljudi kljub industrijskemu razcvetu
V Juarezu, ki šteje okrog 1,3 milijona prebivalcev, je nameščenih 8.000 vojakov in 2.000 zveznih policistov, ljudje pa so vojne naveličani ter zahtevajo umik zveznih enot. Mesto je po uveljavitvi severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini Nafta leta 1994 doživelo industrijski razcvet. Številna ameriška podjetja so tam zaradi cenene delovne sile odprla industrijske obrate, med drugim Alcoa, General Electric, Du Pont, Ford, Thomson RCA, Honeywell, Amway. Zaradi tega se je tudi zmanjšal pritisk nezakonitih prebežnikov v ZDA.

Vojna proti mamilom je mesto povsem ohromila in sprožila beg ljudi ter poslov. Od leta 2007 je tako iz Juareza pobegnilo najmanj 200.000 ljudi. Tamkajšnji časopis El Diario je pred kratkim poročal, da je vrata zaprlo okrog 2.500 trgovin in lokalov ter manjših podjetij. Turizem je ohromljen in v soboto, ko so se zgodili umori, na ulicah Juareza ni bilo videti nikogar, razen številnih vojakov in zamaskiranih policistov.

Američanom obisk odsvetovan
Juan Carlos Galvan
iz Juareza, ki se občasno preživlja tudi z vodenjem ameriških turistov, je povedal, da je na glavni aveniji Benito Juarez, ki vodi do mejnega prehoda z ZDA, v soboto naštel 19 tujcev. Odsotnost turistov najbolj opazijo prodajalci spominkov in berači, ki poskušajo zaslužiti že na z žico ograjenem mejnem mostu.

State Department ameriškim državljanom odsvetuje prehod meje, med drugim zaradi pogostih ugrabitev. Leta 2008 so našteli 44 ugrabitev, lani pa že 156. Letos je na območju med drugim izginilo najmanj osem novinarjev. Ti so pri pisanju vse previdnejši, saj se bojijo za svoja življenja in življenja družin. Krajevni časopis izhaja tudi v El Pasu, kjer je lastnik ustanovil podružnico, da se je lahko umaknil na varno.

Mehiko in svet je januarja presunil pokol 16 najstnikov na zabavi v Juarezu, kar je predsednika Calderona prepričalo, da je obiskal mesto in sprožil 50 milijonov dolarjev vredno pobudo za njegovo oživitev. Vendar ljudje nimajo več zaupanja, saj se vrstijo obtožbe, da v pokolih sodelujejo tudi zvezne enote, tamkajšnja policija naj bi bila prežeta s karteli.

Meščani so obupani
Županu Juareza Joseju Reyesu Ferrizu nenehno grozi smrt, navadni meščani so obupani. Nočno življenje je povsem zamrlo in tisti, ki si to lahko privoščijo, se hodijo zabavat čez mejo v El Paso. Prebivalci Juareza, kjer je bilo letos več umorov kot v Bagdadu, imajo posebne turistične vizume, s katerimi lahko pridejo v El Paso. Mesto je posebna enklava in za pot naprej v druge kraje ZDA po cesti je potrebno skozi dodatne kontrole potnih listin.

Vojna proti mamilarskim kartelom doslej ni pokazala rezultatov. Lani so na primer v Juarezu aretirali okrog 13.000 ljudi, od tega jih je bila obsojena le peščica. Največja težava je veliko povpraševanje po mamilih v ZDA. To za tihotapce pomeni milijarde dolarjev vreden posel, ki se mu zlepa ne bodo odpovedali.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.