fbpx

Daliborka Ivanišin – rada ohranjam tradicijo in pripravim vse tako, kot je skrbno pripravljala moja mama

D.ecembrska, Pogovori

Daliborka Ivanišin je ljubiteljica mode. Na vprašanje, kaj ji pomeni #drugdrugemudarilo odgovori: “Vse. Ljudje se dopolnjujemo, osrečujemo drug drugega, smo soodvisni. Kaj ti bo ljubezen, če je nimaš s kom deliti! Kaj ti bo bogastvo, če pa so predmeti hladni in hiša prazna! S čisto malo empatije in prijaznosti smo res lahko drug drugemu darilo. Vsak dan, ne le za Božič.”

Kateri dobri mož vas je prvi obiskoval in vam najbolj o stal v spominu ?

Moj dobri mož je oče in ob njem, seveda, tudi mama. Pri nas je bil vedno oče tisti, ki je znal tako čudovito, nežno, čutno in skrbno poskrbeti za svoje domače. Nikoli ni skrival svoje mehke plati, svoje sposobnosti imeti rad, ne glede na to, kar so govorili bolj »možati« prijatelji. Če danes gledam nazaj in še vedno opazujem njegov odnos do mame, ki je trenutno šibkega zdravja in skrbi zanjo, lahko trdim, da bolj možatega, pokončnega in odločnega moškega še nisem srečala. On bo vselej in za vedno ostal prvi dobri mož v življenju moje družine.

Kdo je Daca?

Sem Daliborka Ivanišin, za prijatelje kar Daca, in znamka D.IVA je zame »nekaj povsem naravnega«. Ljubim modo in se rada oblačim vanjo. Šivati sem začela pri svojih tridesetih in s tem nadgradila veliko strast do kombiniranja materialov in barv pri oblačenju. Začelo se je tako, da je staro postajalo spet novo, nato pa so me kar klicale ogromne bale čudovitega blaga. Pri vsaki sem prepoznala prijateljico ali tip ženske, za katero je bilo blago ustvarjeno. Pred očmi mi je kar zaplesalo … V trenutkih ustvarjenja se vedno počutim »doma«. Blago lahko oblikujem po svoje, režem, šivam, dodajam ter odvzemam kjer, kar in kolikor želim. V tej fuziji navdiha, nepretrganih ur za šivalnim strojem in iz reakcij mojih strank je nastal šal izbranih barv z zadrgo, ki se danes prodaja kot D.IVA šal.

Imate radi presenečenja (in zakaj)?

Obožujem jih. Rada imam presenečenja, ker se jih vedno znova in znova razveselim, čeprav gre za malenkosti. V takšnih trenutkih se počutim kot otrok. Očarana sem ob misli, da sem nekomu tako pri srcu, da zame nekaj načrtuje, izbira, nameni čas … Pa to niti slučajno ni povezano z nakupovanjem. Gre za energijo, za to, da ti je nekdo poklonil del sebe in svojega časa. Četudi mi napiše samo 3-vrstični haiku.

Kaj vam pomeni obdarovanje?

Obdarovanje je zame najlepši čas. Raje obdarujem, kot sem obdarovana, ker se rada posvetim osebi, ki jo obdarujem, izbiri darila … Zame je to izziv. Prikradem se v glavo in srce te osebe ter se poskušam čimbolj zliti z njim, ga občutiti. Tako je pri mojem delu – najraje izdelam šal za osebo, ki jo prej spoznam, ustvarim nekaj, kar lahko nosi samo ona, to je samo njen šal, čutim, kot da šal prevzame njen DNK.

Kateri je vaš najljubši praznik in kako ga najraje preživite?

Moj najljubši praznik je Božič, ki ga vedno praznujemo v družinskem krogu. Zelo rada ohranjam tradicijo in pripravim vse tako, kot je skrbno pripravljala moja mama. Priprave trajajo kar nekaj časa, vanje smo vključeni vsi člani družine in to nas še posebej poveže. In potem se zgodi čarovnija: na božični večer čutim neskončni mir in ljubezen. To je čas ko se vse umiri. Celo moje misli.

Kako ponavadi izročite darilo?

Darila vedno sama zavijem – obožujem zavijanja. Barve, trakci, dekoracija … kot pri šalih, le da gre za drug material. Ponavadi ročno izdelam še kartico, ki je pika na i. Tudi šale, ki jih ustvarjam, podarim v škatli, v kateri jih lahko ženske potem tudi hranijo. In v velikokrat te škatle tudi sama okrasim.

Če bi lahko podarjali vrednote, katere bi najpogosteje izbrali?

Podarila bi več objemov, da bi se stisnili drug drugemu in začutili drug drugega.

Če bi si lahko zaželeli karkoli, kaj bi to bilo?

Želim si, da bi zraven spletne trgovine odprla še svoj D.IVA atelje. K meni bi prihajale ženske, tipale blago, si ga pomerjale pred ogledalom, jaz bi pa se prikradla v njihove možgane, jih začutila in potem samo še šivala in šivala …

Ali ob koncu leta naredite pregled ali kot rečemo – letno bilanco?

Na koncu leta naredim bilanco. Zaključim jo z eno oceno od 1 do 5. Sem kar stroga ocenjevalka, saj želim naprej. Stopicanje na mestu me ne zanima. Želim biti vzor svojima otrokoma, tako kot so moji starši vzor meni. A ob vsem pa nikdar ne pozabim, da moram imeti rada tudi sebe.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]
  • SLIKOVITO z Nomi Hrast
    Zdi se, da počasi prehajamo nazaj na stare tirnice življenja, pa vendar vsakega izmed nas v mislih spremljajo skrbi in tegobe, ki so povezane s trenutno situacijo.
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar
    Biti zrel v svoji nezrelosti in živeti »nezrelost« takrat, ko je za to čas, je v resnici najbolj zrelo dejanje.
  • Ekološko + lokalno je idealno!
    Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pripravili akcijo za ozaveščanje širše slovenske javnosti o lokalni ekološki hrani, o tem, kako je pridelana in predelana ekološka hrana, kaj potrošniku zagotavlja zeleni znak za ekološko živilo, pa tudi o koristnosti zauživanja ekoloških živil in podpori slovenskim (lokalnim) ekološkim pridelovalcem in predelovalcem.
  • [SLIKOVITO z Nomi Hrast]
    Kalejdoskop življenja vrtimo vsak dan. Vedno znova zavrtimo mozaik trenutkov, ki nam sestavijo novo, drugačno sliko.