Že sedmič nam v Cankarjevem domu od blizu predstavljajo oddaljeno kulturo. Letos je na vrsti kulturno bogastvo nekoč trdnjave civilizacij, Armenije.

Po lanski predstavitvi Mehike in predlanskem Egiptu je na vrsti dežela, ki je zaradi majhnega političnega pomena na svetovnem zemljevidu in geografske oddaljenosti nekako neznana, prezrta, morda nekaterim na prvi pogled celo nezanimiva. A Armenija je vse kaj drugega kot to.

Že stari Egipčani in Sumerci so verjeli, da je armensko višavje kraj, od koder izvirata modrost in znanje. Višavje so tako imeli za sveto deželo, njene prebivalce pa imenovali božji ljudje. Tako je, kot piše v katalogu osrednje razstave Nina Pirnat Spahič, po starodavnem izročilu veljalo, da je armensko višavje zibelka civilizacije, Armenija pa ena najstarejših dežel na svetu.

Mesto, kjer orel kljuva Prometeju jetra
To je dežela, ki stoletja kljubuje neusmiljenemu kavkaškemu prepihu, njeno duhovno kompleksnost in trden značaj njenega ljudstva pa nenazadnje oblikuje tudi težaven geografski položaj. Ujeta je med armensko višavje na južnem Kavkazu ter Črno in Kaspijsko morje. Prav na skalo na Kavkazu je Zeus priklenil Prometeja, kjer mu je za kazen, ker je odkril ogenj in ga prinesel ljudem, orel večno kljuval jetra. Verjetno je ta mit doprinesel k lokalnemu verovanju, da so armenske ženske prve obvladovale vzdrževanje ognja.

Prva dežela, ki je uradno sprejela krščansko vero
Če je to zgolj legenda, pa je nasprotno v zgodovinskih knjigah mogoče najti v armenski zgodovini pomembno letnico 301, ko je bila z Gregorjem Razsvetljencem in v času vladanja kralja Tiridata III. prva dežela, ki je uradno sprejela krščansko vero. Ta se je do danes ohranila kot najstarejša monofizitska oblika krščanskega verovanja.

Armenska tradicija med svetom in svetim
Armenija skriva še mnogo drugih zgodb in te bodo v prihodnjih mesecih raziskovali skozi različne kulture te dežele, ki se nahaja med Gruzijo, Azerbajdžanom, azerbajdžansko enklavo Nahičevan, Iranom in Turčijo. Uradno se je poklon armenski kulturi začel z osrednjo razstavo Armenska tradicija med svetom in svetim, ki jo je odprla ministrica za kulturo Majda Širca. Postavitev predstavlja kulturnozgodovinski značaj Armenije od 12. do 19. stoletja. Med drugim so na ogled dragocena ženska oblačila z različnih etnografskih območij, nakit, obredno posodje in iz kamna izklesani spomeniki, t. i. hačkarji iz 12. In 13. stoletja.

Projekt je nastal v sodelovanju z Državnim zgodovinskim muzejem Armenija, z njegovo direktorico Anelko Grigorjan pa je pri postavitvi sodelovala vodja razstavnega programa v CD-ju Nina Pirnat. Najmlajše obiskovalce bo po razstavi popeljal zabaven Otroški vodnik po razstavi, ki ga je pripravila Helena Trebar.

O osrednji razstavi se bomo več razpisali v prihodnjih dneh, nekaj besed pa velja nameniti tudi preostalemu programu. Poleg osrednje bodo armensko kulturo predstavljale še tri razstave, tudi letos pa se lahko nadejamo glasbenih in plesnih nastopov, gledaliških predstav, filmskih projekcij in literarnih del ter predavanj.

Pogled na Armenijo skozi fotografski objektiv
Fotografske zapise rodne dežele lani umrlega armenskega fotografa Rubena Mangasarjana bodo predstavili na razstavi, ki jo bodo odprli 17. marca. 25. istega meseca pa bo sledila fotografska razstava z naslovom Svet Sergeja Paradžanova – umetnost brez meja. Večer pred razstavo bo namenjen predavanju o življenju in delu Paradžanova.

Slikarska razstava armenskega slikarja in ilustratorja Ašota Bajandurja, ki je od leta 1995 živel tudi v Sloveniji, bo na ogled med 21. aprilom in 23. majem. Na predavanju pa bodo predstavili sodobno armensko umetnost.