Dvanajst volčjih noči – od 24. decembra do 6. januarja

Zanimivosti

“Dvanajstih volčjih noči” je postalo “sveto dvanajsterodnevje”, a prastari strah je ostal.

V tesnobnih dneh, ki so dobili ime “dvanajst volčjih noči” in so trajali od 24. decembra do 6. januarja, je naša dežela trepetala pred skrivnostnimi bitji, ki so prihajala iz pradavnine in v mrzlih zimskih nočeh s hruščem in truščem vršala preko vasi, gozdov, gora. Po Koroškem je v teh dneh “ponočni mož” gonil svoj “divji lov”, Pehtra baba, ki so ji rekli tudi Pehta je zapustila svoje bivališče v gorski duplini in strašila po Gorenjski, Koroški in po Kranjskem.  V gorskih votlinah je kuhala babje pšeno, ki  ga je z močnim vetrom metala ljudem v obraz. Svoj praznik ima na pernathi,  to je 5. januarja. V Tržiču se je imenovala Zlata baba.

Prisluškovali so njenemu prihodu osem dni pred in osem dni po Novem letu.

Na Pohorju je tedaj gospodaril šent, ki je “prišental k hiši” odpeljal tiste ljudi, ki si jih je izbral in jih spremenil v volkove.

Nevarna je bila tudi “divja jaga“. Na Gorenjskem in Koroškem jo je sestavljala tropa psov, ki jih je šepasti lovec podil po nebu. Divje jage sicer nihče ni videl, a mnogo so jo slišali. Kadar se je bližala, je bilo slišati hrup, lajanje psov, mijavkanje mačk in vmes človeške glasove. Tisti, ki je slišal divjo jago, je moral hitro stopiti s poti in poiskati kak s križem zaznamovan štor. Če takega štora ni bilo v bližini je moral leči na tla z obrazom proti zemlji v levi tir zvožene poti in mirovati.

Lahko bi se mu zgodilo nekaj podobnega, kot nekemu fantu iz Podvolovljeka v v Solčavskih planinah: “Nekega dne je zaslišal divjo jago. Skočil je s poti, a prepozno. Divji lovec mu je zapičil sekiro v glavo. Celo leto je nesrečni fant trpel hude bolečine v glavi, ob letu pa je odšel na isto mesto v gozdu. Divji lovec je isti večer in isto uro kot pred letom dni prišel mimo s svojo hrupno družbo. Izdrl je fantu sekiro iz glave in zdravje se mu je povrnilo.”

V času zimskega kresa, v najdaljši noči leta, je umrlo staro sonce Svarog in rodilo se je mlado sonce Svarožič, ki bo odrešilo zemljo pred zimsko otrplostjo. Poganski Svoržič, je v krščanski dobi postal Božič – mladi bog, “dvanajstih volčjih noči” je postalo “sveto dvanajsterodnevje”, a prastari strah je ostal. Zla poganska bitja niso prenehala s svojimi obiski, le njihovo število se je povečalo z vragi in čarovnicami, ki so na svojih metlah vršale po zimskem nebu.

Vir: Slovenske pesmi, šege in panjske končnice, Dušica Kunaver

Objava je nastala v sodelovanju s Perutnino Ptuj, v okviru projekta #SpostujemoTradicijo. Več o kampanji si lahko preberete TUKAJ

Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje

Med domačimi živalmi so v življenju starosvetne slovenske vasi imeli petelin, kokoš in piščanci nadvse pomembno mesto. Bili so prisotni v številnih šegah, ki so uravnavale tok življenja, ki se dolga stoletja ni spreminjalo. Tako je bila cela družina v tesni povezavi z domačimi živalmi dolga stoletja vključena v vsakdanjik in praznik življenja, ki je potekalo po nepisanih, vendar strogo spoštovanih pravilih. Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje. Njuna prisotnost je bila zato obvezna ob vseh največjih praznikih življenjskega in letnega kroga. »Vrhunec« vsakega praznika se dogaja za mizo, pa naj bo to novo leto, pust, velika noč, martinovo in božič ali delovni prazniki po končani žetvi, košnji, trgatvi ali pa hišni praznik ob ženitvi sina ali možitvi hčere.

 #SpostujemoTradicijo z Dušico Kunaver

Z več kot stoletnim spoštovanjem tradicije in sožitja z naravo, ki se prepletata v poslanstvu Perutnine Ptuj, slednja v sodelovanju s poznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila Dušico Kunaver na sodoben način širi bogastvo naše ljudske dediščine mlajšim generacijam (od slovenskih ljudskih pravljic in pripovedk, pesmi, rekov in legend, do šeg letnega kroga in življenjskega kroga), da ne bi utonilo v pozabo. K deljenju in širjenju ljudskega izročila so povabili tudi naše uredništvo in Anjo Oman, znano družinsko blogerko (Mamina Maza).

Tradicija domače reje danes

Prvi v Sloveniji so pred leti v Perutnini Ptuj uvedli certificiran način reje –  »piščancem prijazno rejo«  –  ki se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih, a s skrbno nadzorovanimi koraki na poti od njive do vilice. Dodana vrednost mesa iz linije Natur Premium se odraža v strukturi mesa, hkrati pa verjamejo, da je način reje korak naprej v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja.

NASVET ZA RECEPT: https://www.youtube.com/watch?v=9j0lHkesB9Q

 

 

Sledite nam

RSS Ustavi se!

  • Kako sem se in se soočam s svojimi strahovi
    Z znanjem za življenje in vsakodnevnim delom na sebi sem se uspela osvoboditi tudi največjih frustracij in strahov
  • Vonj oceana, nežen vetrič in mir – 5-minutni odklop
    V mnogih literaturah je stresni odgovor zložen v predalčke – stopnja ena, dva, tri itd. Vendar to je le teoretična interpretacija stresnih reakcij, ki pa se od posameznika do posameznika razlikuje.
  • C4
    Takratna izguba službe in nenadna smrt očeta so me pretresli do temeljev. V vrtincu zame že tako prehitrega življenjskega tempa, ki me je pogoltnil, in dodatnega šoka nisem mogla več dihati ...
  • Potlačen strah nezavedno prenašamo na potomce
    Zavedanje širšega družinskega konteksta vzorca potlačenja strahu nam daje možnost notranje biološke in psihološke osvoboditve ter omogoča, da potlačenega strahu ne prenašamo na naslednje potomce.
  • Kako preko strahov do samozavesti?
    Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.