fbpx

Gora Oljka

Potovanja

Ljudje že stoletja prihajajo na Goro Oljko.

HelenaK: “Mi gremo velikrat na Stražo nad Bledom po trim poti kjer imaš ves čas te trim vaje … tamal uživa ful ker je cel kup ‘tarzan varjant’ pa kozolci za plezat in tko … na vrhu je več razgledniških točk … čisto od zgoraj pa se lepo vidi na cel Bled in Jezero … nikdar ni gužve … ni pa nobene koče gor.”

# Gora Oljka

Gora Oljka je izrazit kraški osameli vrh na severozahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Opazimo jo že od daleč, dobro vidna je z avtocestnega odseka Vransko-Arja vas. Doseže samo 734 metrov nadmorske višine, kljub temu pa ponuja izreden razgled. Upravičeno jo lahko imenujemo “Savinjski Riggi”. Gora se prvič omenja leta 1234 kot Križna gora. Pisni viri poročajo, da je nekoč na vrhu stal križ in od sredine 17. stoletja tudi kapeli s kipoma sv. Jošta in sv. Neže. Znamenitost Gore Oljke je cerkev z dvema zvonikoma in razgibano zunanjščino, zgrajena med letoma 1754 in 1757 in sodi med lepše baročne cerkve na Slovenskem. Njena skladna arhitektura je v celoti ohranjena v prvotni obliki. V notranjosti predstavlja nekaj posebnega glavni oltar, ki je lesen in je izredno rezbarsko baročno delo Ferdinanda Galla.

Planinski dom na Gori Oljki

# Oltar v cerkvi sv. Križa

Ljudje že stoletja prihajajo na Goro Oljko. Najprej so bili njeni obiskovalci predvsem romarji. Že leta 1897 pa je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva uredila markirano pot iz Šmartnega ob Paki in malo pozneje še iz Šoštanja. Danes je Gora Oljka prepredena s številnimi markiranimi potmi, ki vodijo iz praktično vseh krajev ob njenem vznožju. Obiskovalci se lahko po vzponu oddahnejo in okrepčajo v prostornem Planinskem domu na Gori Oljki, ki je v upravljanju PD Polzela.

# V okolici

Na Polzeli in v njeni okolici je še veliko naravnih in kulturno zgodovinskih znamenitosti, ki so vredne ogleda. Sredi kraja na skalnati vzpetini stoji grad Komenda, ki ima približno 850-letno zgodovino. Na stopnišču pred vhodom je antični kip leva. V Komendi je nekaj časa bival tudi pesnik dr. France Prešeren, ko je obiskoval svojega strica župnika Antona Muhovca.

Severno od Komende je dvorec Šenek, ki je bil sedež polzelske gospode. Neobaročni videz dvorca je dobila graščina s fevdalnimi lastniki baroni Pongratz. Ob graščini je park (spomenik oblikovne narave), ki je zavarovan z odločbo o zavarovanju graščine Šenek in njenega parka ter vpisan v register spomenikov naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije. Kdor si želi lahkega sprehoda, naj obišče tudi Učno pot parkovnih dreves, ki jo je uredilo Turistično društvo Polzela.

Vir fotografij: poisci.me, geago, Pixabay, Stockpholio


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]
  • SLIKOVITO z Nomi Hrast
    Zdi se, da počasi prehajamo nazaj na stare tirnice življenja, pa vendar vsakega izmed nas v mislih spremljajo skrbi in tegobe, ki so povezane s trenutno situacijo.