fbpx

Indija – resnično posebna dežela – 1. del

Potopisi

Indija – Čudovita, ogromna, umazana, zanimiva, lepa, polna vprašanj, spoznanj in odgovorov in še in še … dežela.

Izlet v južni del Indije

Ker pišem že en lep čas, sem se odločil, da bom naredil kar nadaljevanko, drugače ne bomo videli niti začetka. Torej na začetku najprej prosim, ne zamerite zaradi napak, težko je namreč strniti vse kar doživiš v Indiji. Napisal sem že toliko, pa še nikamor prišel, zato je bolje, da kar začnete brati, saj če bi objavil v celoti, bi morda koga odvrnilo od branja, ker je vtisov res veliko. Da pa ne bom nakladal že v uvodu, bom začel kar z nekaj dejstvi, vtisi in ugotovitvami.

 

Vsakemu priporočam izlet v Indijo. Vsak bi moral vsaj enkrat v življenju videti in doživeti ta svet. Ne tako vodeno, ko te peljejo na same lepe kraje ogledat znamenitosti, z klimatiziranimi avtobusi in avioni in čudovite hotele, temveč tako v lastni režiji, da živiš med ljudmi, saj le tako vidiš pravi svet in spoznaš in razumeš tamkajšnje ljudi in običaje.

Kulturni šok pravijo, no ni ravno šok je pa zagotovo velika razlika in sprememba, za nekatere celo šok. To, da nisi več isti ko prideš nazaj, pa zagotovo drži. Kaj je to kar te spremeni, težko rečem, ampak nezavedno začneš misliti drugače. Morda bo kdo rekel, da ni tako. No mene se je že dotaknilo in nekaj spremenilo. Morda moraš biti drugačen že ko greš, ampak mislim, da vsi ki gredo tja so že malo drugačni. Jaz sem se imel čudovito , videl marsikaj, odnesel marsikaj in tudi prišel do marsikaterega odgovora.

 

Kaj je vrednota v Indiji, kaj so naše vrednote? Nna kratko lahko rečem, da mi civilizirani ljudje mislimo, da smo napredni. Prej bi lahko rekli, da kaj veliko nismo napredovali, razen, da smo zelo onesnažili svet. Če pa gledamo na duhovni ravni, pa mi ki se imamo za bolj napredne narode, verjetno ne vemo niti to zakaj naj živimo in kaj bi v življenju radi, v primerjavi z njimi. Samo poglejte naša življenja, čeprav je tam umazano in kot da bi živeli 50 let v preteklosti, je pri nas, ko bereš časopise in gledaš televizijo vse bolano. Morda je tam na zunaj vse umazano, pri nas pa je na zunaj vse čisto, ampak gnilo odznotraj. V zadnjih tisoč letih smo napredovali na tehnološkem področju, nismo pa napredovali na človeškem. Na tistih vrednotah in delu, ki je znotraj nas. Da to spoznaš ni treba biti genij, moraš biti samo odprt za spoznanja. Ta spoznanja pa lažje vidiš ko si enkrat v Indiji.

Pravzaprav ti v Indiji vse pomaga, da se ti oprejo oči in dovzetnost za razumevanje bistva. To kar bom opisoval na naslednjih straneh, skušam v prvem delu izpostaviti. Vsa umazanija je na očeh, vendar če dobro pomisliš, naš svet proizvede mnogo več smeti kot njihov. Res, da je njih več, vendar glede na število prebivalcev, smo verjetno v veliki prednosti. Saj imamo lažji dostop do vseh teh smeti, ki jih dnevno kopičimo v smetnjake. Ampak mi pametni ljudje, vse lepo pospravimo in plačamo nekomu, da to odpelje, vse samo zato, da ne vidimo okoli hiše. Čisto nič se ne obremenjujemo, če so te smeti nekje v drugem kraju, samo da niso v našem. Čeprav globoko v sebi vemo, kaj povzročamo in da se nam vse to vrne. Za razliko od njih, mi naše smeti zakopljemo v zemljo. Ali pa plačamo, da nekdo odpelje v tujino v neko drugo deželo. Vse kar se v civiliziranih deželah odsluži, recimo gume, se znajdejo v Indiji. Vse v slavo kapitala, pa mislimo, da nas to ne bo prizadelo.

Za lažji uvid, da mi veliko bolj prispevamo k onesnaževanju kot Indijci. Pri nas vsako stvar zavijemo v plastiko, doma to strgamo in lepo v koš. Tam pač nimajo možnosti, da bi vse zavili v plastiko, zato na prebivalca tudi naredijo manjšo škodo. Kako smo mi občutljivi na umazanijo, zaradi tega tudi uporabimo veliko več kemikalij, ki se zopet zlijejo v vodo. Ribe pa imamo vseeno radi, samo da ne vemo, kaj so jedle. Jedle pa so tisto, kar smo mi spustili v vodo.

Morda kdo ne ve, kje končajo naše civilizirane smeti. Ene pod zemljo, druge v Atlantiku, tretje zazidane v hišah, če pa ne gre drugače, pa preselimo v Indijo. Vse kar se pri nas odsluži, čeprav je še uporabno, ampak drugače se ne obnavlja kapital, se izvozi v Indijo in v ostale nerazvite dežele. Pri nas preprosto uzakonimo in naredimo raziskavo, da je to nevarno za zdravje in takoj je razlog, da moramo to menjati.

Zanimivo je tudi to, koliko ljudi pogleda tak film, ki prikazuje resnico 1600 pogledov. Tisto kar ne vidiš ne boli pravijo, ampak žal to ne drži.

http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/v-tihem-oceanu-plava-smetisce-veliko-kot-zda/226442

http://www.rtvslo.si/kultura/film/jug-italije-nic-vec-tako-lepa-dezela/154343

http://www.youtube.com/watch?v=CjEMw9x4niU&feature=related

Vse to sem opisal na kratko, da ne bi kdo mislil, da so v Indiji nerazviti, resnično se postavlja vprašanje kdo je bolj nerazvit in kdo bolje živi, kdo ima boljše vrednote. To je samo en vidik in en primer, vse ostale vrednote bi lahko primerjal z našimi in ugotavljali, ampak naj ostane pri tem, sami pa si boste ustvarili sliko, preko napisanega in seveda tudi preko slikovnega gradiva.

Pa začnimo:

Opis: Čudovita, ogromna, umazana, zanimiva, lepa, polna vprašanj, spoznanj in odgovorov in še in še … dežela.

SE NADALJUJE…


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se vse podre kot domine …
    Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
  • Pohvala da ljudem krila
    Letošnja akcija Ustavi se! je bila posvečena komunikaciji, ki je temelj kakovostnih odnosov. Velikokrat pozabljamo, kako pomemba je pri tem pohvala, zato so v Lidlu Slovenija interno nagradno aktivacijo zgradili okrog nje. Svoje zaposlene so povabili, da predlagajo sodelavke in sodelavce, ki skrbijo za dobro voljo v delovnem okolju in so vir pozitivne energije. Prejeli […]
  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.