Pred nami je začetek poletne sezone, ko večina obiskovalcev slovenskega alpskega in predalpskega sveta načrtuje zahtevnejše gorniške podvige. S tega vidika smo oblikovali predlog za prvi izlet, ki lahko preraste celo v pravo gorniško turo. Odpravili se bomo na Gorenjsko, natančneje na Jezersko, od tam pa na Češko kočo na Spodnjih Ravneh pod ostenja mogočnih Grintovcev.

Vsaj trije razlogi so, s katerimi utemeljujemo takšen izbor:

• Jezersko s svojo geografsko lego, naravnimi danostmi in domiselnimi prebivalci ponuja obilje možnosti za dejavno preživljanje prostega časa (tudi če se ne zmorete vzpeti na katerega od okoliških vrhov)
• Letos mineva natanko sto let od odprtja gorske postojanke Češke koče.
• Kamniško – Savinjske Alpe ali Grintovci (kot jim pravijo domačini) so precej manj obiskane kot Julijci.

Jezersko

Ime se uporablja od konca 19. stoletja za gorsko kotlino, ki jo je izoblikoval ledenik med Karavankami in Kamniško Savinjskimi AIpami ter razloženi naselji Spodnje in Zgornje Jezersko. Ko se je ledenik v zadnji ledeni dobi umaknil, je nastalo obsežno jezero. V 15. stoletju se je skoraj povsem osušilo in ljudje so njegovo dno uporabili za njive in senožeti. Na Zgornjem Jezerskem je tudi danes majhno Planšarsko jezero, ki je resda umetno, vendar zaradi tega nič manj prikupno. Območje so začeli naseljevati ob koncu 10. stoletja, kraj pa je bil prvič omenjen leta 1391 (cerkev sv. Ožbolta pri Jezeru).

Dostop na Jezersko je mogoč po regionalni cesti od Kranja, mimo Preddvora. Cesta se nadaljuje prek mednarodnega mejnega prehoda Jezerski vrh v Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem. Prav tod je verjetno potekata tovorniška pot že v pred rimskem času. Z Jezerskega se proti jugovzhodu zajedata v Alpe dve ledeniški dolini, večja je Ravenska, manjša pa Makekova Kočna.

 

Zaradi privlačne lege sredi gorske pokrajine je Jezersko pred 1. svet. vojno postalo priljubljen gorsko turistični kraj, ki je kasneje zaslovel tudi kot klimatsko zdravilišče. Danes je prepoznavno kot gorsko klimatsko zdravilišče za očesne, pljučne in stresne (managerske) bolezni. Sicer pa sta glavni gospodarski dejavnosti gozdarstvo in živinoreja, pri čemer je bolj v ospredju ovčarstvo, ki je znano po avtohtoni jezersko solčavski pasmi. Črede ovac v neokrnjeni gorski pokrajini so prava paša za oči, še zlasti radi jih opazujejo otroci.

Češka koča

Jezersko je izhodišče za ture do planinskih koč in na vrhove zahodnega dela osrednjih KamniškoSavinjskih Alp. Tako tudi za naš tokratni izlet na Češko kočo (1542 m), ki stoji v krnici pod severnim ostenjem Grintovca in ob robu prepadnega pobočja nad dolino Ravenske Kočne. Oblikovanost terena nam daje občutek pravega visokogorja. Koča je ohranila svoj prvotni videz stare češke kmečke hiše, kakor jo je postavila Češka podružnica Slovenskega planinskega društva pred natanko stotimi leti.

Planinski vestnik je leta 1900 ob odprtju koče v pozdrav med drugim zapisal tudi te besede: “Koča na Grintavcu je dar Čehov, namenjen Slovencem, živa priča o bratovski zvezi, ki se je uresničila pod zaščito Slovenskega planinskega društva. Blagoslovil jo je Aljaž, triglavski naš župnik, kakor ga imenujejo Čehi.” Zadnjo nedeljo v juliju (30. 7. 2000) bo ob koči slovesnost ob stoletnici odprtja te prijazne in za ta del Grintovcev pomembne gorske postojanke. Na Češko kočo lahko pridemo po različnih poteh. Več jih vodi iz doline Ravenske Kočne, možen pa je tudi pristop iz Makekove Kočne, mimo samotne kmetije Makek. Za dobrega hodca bosta dve uri za pristop več kot dovolj, če pa boste na izlet vzeli tudi otroke, potem pa se vam bo čas hoje seveda podaljšal, primerno njihovi starosti.

Izhodišče: mogoči sta dve izhodišči:

• Mimo Planšarskega jezera se lahko z vozilom zapeljemo po makadamski cesti v dolino Ravensko Kočno in mimo kmetije Ancelj. Vozilo pustimo na parkirnem mestu in se priključimo markirani stezi.
• 2.V središču Jezerskega pri penzionu Kazina zavijemo proti vzhodu po cesti v dolino Makekovo Kočno (proti smučarski vlečnici). Pri njej zavijemo levo mimo kmeta Makeka in še malo više do odcepa markirane poti.

Opis poti:

Iz Ravenske Kočne sledimo markacijam sprva proti desni strmo v breg (pazite na tempo hoje). Ko se strmina položi, se priključimo stezi iz Makekove Kočne. Sledimo ji zložno navzgor do že od daleč vidne koče.

Od parkirišča najprej sledimo markacijam skozi gozd in mimo travnikov Štularjeve planine. Na manjšem sedelcu se pot položi (tu se priključi prva različica) in preči pobočja nad Ravensko Kočno.

Vrnitev:

Praviloma se vrnemo po isti poti. Če pa se kdo iz skupine ne bi odločil za vzpon, lahko zapelje vozilo v sosednjo dolino, s tem pa vam omogoči “krožno turo”. Pri tem je bolj priporočljiv spust v Makekovo Kočno.

Najprimernejši čas:

Od junija do konca septembra (obdobje, ko je koča odprta).

Težavnost:

Steza je večinoma nezahtevna in na njej ni posebnih nevarnosti, razen na kratkih odstavkih v bližini koče. Tam je ponekod precej strmo odrezana proti dolini! Zato je zavarovana z jeklenico (priporočamo, da otroke navežete na pomožno vrvico, lahko jim pokažete tudi uporabo vponk samovarovanje). Pri koči moramo paziti, da nam kakšen (pre)radoveden otrok med igro ne “pobegne” predaleč v smeri doline, kjer so pobočja strmo odsekana in nevarna.

Oprema:

Izlet obravnavamo kot turo v visokogorje, zato temu prilagodimo tudi opremo. Visoki čevlji z rebričastim podplatom. Obleka, ki nas ščiti pred soncem in vetrom (v nahrbtniku imejmo rezervno perilo, toplo oblačilo, kapo in rokavice, prvo pomoč ter palerino ali dežnik in vrečko za smeti). Priporočamo pohodniške palice, pomožne vrvice in vponke (če so z nami mlajši in manj izkušeni otroci), zadosti tekočine, zaščitne kreme proti soncu in sončna očala ter pokrivalo. Seveda naj ne manjka kakšen priboljšek za malico (suho ali sveže sadje, čokolada).

Dolžina izleta:

Izhodišče Češka koča ……2 uri
Povratek…………………1.30 ure
Skupaj…………….3.30 do 4 ure

Zemljevid in vodniki:

Jezersko z okolico 1: 25.000

Urša in Andrej Stritar: Z otroki v gore. Družinski izleti (1998). Sidarta, Ljubljana.

Podaljšanje ture:

S Češke koče je možnih več gorniških tur, različne zahtevnosti. Zanje potrebujete primerno telesno kondicijo, gorniške izkušnje in ustrezno opremo. Najzanimivejša sta vzpona na Grintovec (2558 m) 3 ure, na Jezersko Kočno (2540 m) 3.30 ure. Za nadaljevanje ture priporočamo zgodnje jutranje ure, ko so vremenske razmere praviloma ugodne za gibanje po visokogorju. V koči lahko prespimo, tudi če ne nameravamo višje v gore. Za otroke je to nepozabno doživetje, saj doživijo pristno gorniško vzdušje.

Alternativa:

Za tiste, ki se ne bi vzpeli na Češko kočo, je na Jezerskem in v okolici še veliko drugih zanimivosti, do katerih se da priti peš ali s kolesom. Odločite se lahko za zgodovinskokulturno pot, ob kateri si boste lahko ogledali najpomembnejše znamenitosti Jezerskega, med katere sodijo:

• zanimiva kmečka poslopja, med katerimi so nekatera preurejena v male muzeje (Šenkova domačija, Jenkova kasarna)
• naravni mineralni Ancljev vrelec v Ravenski Kočni, ki ga je omenjal že Valvasor;
• kamnolom lehnjaka in začetek Slovenske geološke poti (Komatevra);
• cerkev sv. Ožbolta (iz 14. stoletja) z zanimivimi poslikavami.

Jezersko se ponaša tudi z najvišjim slapom v Sloveniji Čedca (130 m), katerega lego prepoznamo po mogočni rdečkasti steni, prek katere pada v globino. Do slapa je mogoč pristop po označeni ne preveč zahtevni stezi.

Priporočam, da si pred izletom pridobite podrobnejše informacije, ki vam jih bodo posredovali na TIC Jezersko (g. Rihard Murn), če imate možnost pristopa na svetovni računalniški splet, pa poiščite naslov: http://www.seite.si

Želim vam prijeten izlet!