fbpx

Kako poskrbeti za svoje zdravje – pred potovanjem, na potovanju in po vrnitvi domov?

Novice, Potovanja, Zanimivosti

Prebivalci Slovenije zelo radi in pogosto potujemo v tujino. Uradne statistike kažejo, da več kot dve tretjini prebivalcev na leto opravijo vsaj eno zasebno potovanje, skupaj pa opravijo okoli pet milijonov potovanj. Največ se jih odpravi v bližnjo okolico, neredko pa tudi v bolj oddaljene in eksotične konce sveta.

Podatki kažejo, da na potovanju v manj razvite predele sveta zboli med 15 in 50 odstotkov potnikov. Mnogi pa zanemarjajo dejstvo, da so na potovanjih izpostavljeni drugačnim naravnim, klimatskim, higienskim, prometnim in zdravstvenim razmeram kot doma, zato je treba potovanje skrbno načrtovati in poskrbeti za zaščito svojega zdravja že pred potovanjem, na potovanju in tudi po vrnitvi s potovanja.

Najpogostejše zdravstvene težave

Najpogostejše zdravstvene težave na potovanju so: potovalna driska, okužbe dihal, okužbe kože, spolno prenosljive bolezni, bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, ugrizi in piki živali, poškodbe, višinska bolezen, potovalna slabost, težave zaradi časovnega zamika, sončne opekline in številne druge. Za vsakega potnika je pomembno, da se seznani z osnovnimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje zdravstvenih težav na poti (zagotavljanje varne hrane in pijače, higiena rok, zaščita pred piki insektov, zaščita pred škodljivimi vplivi okolja, zaščita pred spolno prenosljivimi obolenji) in se seznani z vsebino potniške lekarne.

»Potnikom, ki potujejo na področja z večjim tveganjem za bolezni, pred katerimi se lahko zaščitijo s cepljenji ali zdravili, se pred potovanjem svetuje obisk ambulante za potnike. Za potnike je zelo pomembna pravočasna zaščita s cepljenjem proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in B, trebušnemu tifusu, meningokoknemu meningitisu ter zaščita z zdravili pred malarijo,«

je povedal zdravnik Zoran Simonović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki deluje v ambulanti za potnike v Mariboru.

Hepatitis A, malarija, denga, trebušni tifus, zika

V obdobju 2012―2017 je bilo zabeleženih več kot 40 prebivalcev Slovenije, ki so se na potovanju okužili s hepatitisom A, najmanj 40 jih je po potovanju zbolelo za malarijo, 34 za dengo, vsaj 9 jih je zbolelo zaradi trebušnega tifusa, pri sedmin se je potrdilo okužilo z virusom zika, pri dveh okužbo z virusom čikungunja itd. S povzročitelji malarije se je največ potnikov okužilo pri potovanju v deželah podsaharske Afrike, nekateri tudi pri potovanju po Aziji, Oceaniji in Latinski Ameriki. Z virusom denge so se potniki večinoma okužili v južni in jugovzhodni Aziji, na Maldivih in v Afriki. Za tifusom so zboleli pri potovanju po Indijski podcelini in jugovzhodni Aziji in severni Afriki. Do okužbe s hepatitisom A je prišlo tako pri potovanju po zahodni Evropi in Balkanu kot tudi pri potovanju po bolj eksotičnih deželah sveta. Do izbruhov hepatitisa A prihaja tudi med potniki, ki le za krajši čas obiščejo letovišča visokega standarda v državah s slabšimi higienskimi standardi.

Pomembno vlogo imajo turistične agencije

Številni organizatorji turističnih potovanj se zavedajo pomembnosti zaščite zdravja potnikov. Potnike pred potovanjem obvestijo o večjih zdravstvenih tveganjih ter jim svetujejo osnovne zaščitne ukrepe in obisk ambulante za potnike (na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje), v kolikor so za potovalno destinacijo predvidena obvezna ali priporočena cepljenja. Ob večjih skupinskih potovanjih v bolj eksotične dežele nekatere agencije s seboj popeljejo tudi zdravnika ali pa pred potovanjem organizirajo srečanje potnikov s strokovnjakom, ki jim predstavi zdravstvena tveganja na potovanju in svetuje ukrepe za varovanje zdravja na poti.

Splošni nasveti za potnike

Posvet pred potovanjem je pomemben del priprave na potovanje. Zajema informiranje, pripravo in zaščito potnika pred morebitnimi tveganji, ki bi jim lahko bil izpostavljen v času svojega potovanja.

»Ta tveganja so lahko razne tropske bolezni, drugačna klima, nadmorska višina, slabše higienske razmere, drugačna kultura, politične razmere. Dodatna tveganja se lahko pridružijo glede na namen in aktivnosti na potovanju, kot so tveganja, ki jih prinaša treking, potapljanje, rafting, drugi ekstremni športi, spolni kontakti, medicinski turizem itd.,«

je navedla zdravnica Ondina Jordan Markočič z Nacinalnega inštituta za javno zdravje iz ljubljanske ambulante za potnike.

Ob tem je dodala, da na posvetu potnika poleg splošnih navodil za preprečevanje tveganj za zdravje na potovanju seznanijo tudi z možnostmi zaščite s cepljenjem in z zdravili pred določenimi boleznimi. Svetovanje je prilagojeno vsakemu potniku, s poudarkom na zanj možne izpostavitve in s tem povezano tveganje za zdravje. Pomembno je tudi, da je potnik dovolj zgodaj seznanjen z ustrezno zdravstveno zaščito za potovanje. Cilj posveta pred potovanjem je učinkovita priprava potnika na zdravstvena tveganja in ustrezna zaščita, s čimer lahko zmanjšamo pojav bolezni in poškodb med potovanjem in po njem.

Prvi osnovni posvet se priporoča pri izbranem osebnem zdravniku, kroničnim bolnikom pa se priporoča tudi posvet z lečečim specialistom. Za specifično zaščito ob potovanjih na določene destinacije pa je posvet smiseln oziroma neizogiben tudi v ambulanti za potovalno medicino.

»Pomembno za potnika samega in hkrati za nadaljnjo obravnavo v potovalni ambulanti so informacije o opravljenih rutinskih cepljenjih v otroštvu, morebitnih alergijah na komponente cepiv, hujših reakcijah po cepljenju, morebitnih prebolelih boleznih, kot npr. hepatitis A ali B, o alergijah na zdravila in na druge alergene. Še posebej je pomembno, da so majhni otroci, ki se s starši odpravljajo na potovanje, (vsaj bazično) cepljeni proti boleznim, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Ta so del rednega brezplačnega program cepljenja predšolskih in šolskih otrok ter mladine,«

je povedala Ondina Jordan Markočič z Nacinalnega inštituta za javno zdravje.

Cepljenja, povezana s potovanji

Cepljenje proti gripi postane pri nas aktualno vsako leto v sezoni prehladnih obolenj, vendar je precej pomembno tudi za zaščito potnikov, ki odhajajo na potovanje na južno poloblo v našem pomladnem in poletnem obdobju ali v tropske in v subtropske kraje, kjer je virus gripe prisoten skoz celo leto. Z ozirom na to in na prostore natrpane z ljudmi, npr. letališča, ki se jih v času potovanja na moremo izogniti, je cepljenje proti gripi priporočeno tudi za potnike. Na severno polobli cepimo nekje od oktobra do junija.

Sledite nam

Najbolj brano

Oznake

Cepljenje proti hepatitisu A in hepatitisu B priporočamo vsem potnikom, ki potujejo v predele sveta, ki niso visoko razviti (povsod izven Evrope, Severne Amerike, Japonske, Avstralije in Nove Zelandije). Cepljenje s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B je smiselno pri vseh, ki pred vstopom v osnovno šolo še niso prejeli cepljenja proti hepatitisu B. To cepljenje je v programu rednega rutinskega brezplačnega cepljenja od leta 1998. Vsem ostalim priporočamo cepljenje proti hepatitisu A.

Cepljenje proti tifusu priporočamo prvenstveno potnikov v jugovzhodno Azijo in Afriko, ob daljših potovanjih, nizkoproračunskih potovanjih in kadar se namerava imeti več kontaktov z domačini (obiski pri sorodnikih, prijateljih).

Cepljenje proti rumeni mrzlici je edino cepljenje, ki je za vstop v države subsaharske Afrike (17 držav) in za eno od držav Južne Amerike obvezno za vse potnike. Za slovenske potnike je cepljenje obvezno, če potujejo na področja držav ali v države, ki imajo rumeno mrzlico, in to je več držav v severnem delu Južne Amerike in v subsaharskem delu Afrike. Vsaj 100 držav, ki sicer rumene mrzlice nimajo, pa za vstop dodatno pogojuje opravljeno cepljenje proti rumeni mrzlici, kadar potniki prihajajo k njim iz držav z rumeno mrzlico ali potujejo preko države z rumeno mrzlico.

Cepljenje proti steklini priporočamo potnikom, ki bodo na potovanju v endemske predele Azije in Afrike imeli opravka z živalmi (poklicna ali ljubiteljska izpostavljenost) ali bodo dlje časa udeleženi v humanitarnih akcijah oziroma v zunanjih aktivnosti (kolesarjenje, trekingi, itd.).

Cepljenja proti dengi zaenkrat v Sloveniji še ni na voljo. Prvo cepivo proti dengi je bilo za uporabo registirano v Mehiki decembra 2015. Gre za štirivalentno oslabljeno živo virusno cepivo, namenjeno prebivalcem endemskih predelov (držav z dengo) v starosti 9―45 let. Cepi se s tremi odmerki v šest mesečnem razmiku. Svetovna zdravstvena organizacija je razvila in izdala priporočila za zagotovitev kvalitete, varnosti in učinkovitosti oslabljenih živih štiri valentnih cepiv proti dengi. Cepljenje priporoča endemskim državam za prebivalstvo, živeče na predelih z visokim bremenom bolezni. Omenjeno cepivo je bilo do sedaj registirano v večih državah. Več drugih kandidatnih cepiv proti dengi je v fazi kliničnega razvoja.

Osnovne informacije za potnike tudi na spletu

Informacije o tveganjih na potovanjih so dostopne tudi na domačih spletnih straneh, kot npr. www.zdravinapot.si in www.nijz.si, in tujih spletiščih, kot naprimer https://www.cdc.gov/ in https://www.who.int/.


Sledite nam


RSS Ustavi se!