fbpx

Avantgardni arhitekt Antonio Gaudí

Zanimivosti

V njegovem rodnem mestu niso podprli njegovih arhitekturnih vizij, zato se je preselil v Barcelono.

Avantgardni katalonski arhitekt Antonio Gaudí y Cornet se je rodil v Reusu pri Tarragoni leta 1852. Po končani inženirski šoli je v Barceloni študiral arhitekturo, obiskoval pa je tudi predavanja iz filozofije in estetike.

V njegovem rodnem mestu niso podprli njegovih arhitekturnih vizij, zato se je ob koncu 19. stoletja preselil v Barcelono. Barcelona se je v tem času razvila v industrijsko središče Iberskega polotoka. Gaudí se je zelo zgodaj priključil narodno romantičnemu gibanju “renaixenca” in postal poleg Lluisa Domenecha i Montanere, ki je ustvaril palačo katalonske glasbe (Palau de la Música Catalana), eden najbolj cenjenih arhitektov v Barceloni. Tu je pričel ustvarjati prave pravljično arhitekturne mojstrovine. Bolj kot katerikoli drugi arhitekt se je Gaudí zlil s prvinami simbolizma, ki je močno zaznamovalo iztekajoče se 19. stoletje. Na svojevrsten način pa se je približal tudi secesijskemu slogu.

Z veliko mero domišljije in poguma se je spogledoval tudi na z nastajajočima smernicama: ekspresionizmom in že nadrealizmom. Secesija, simbolizem, ekspresionizem in nadrealizem so umetnostne smeri, ki so bile v večji meri zastopane v drugih umetnostih, predvsem v slikarstvu, nekatere pa tudi v literaturi. Med modernimi arhitekti je prevladovalo iskanje novih materialov ter razvijanje novih tehničnih zmožnosti. Gaudí pa se je z vsem žarom predajal snovanju razgibanih oblik, mehkih linij prostorov in kombiniranju nenavadnih dekorativnih elementov. Iz mitov in raznolikih kulturnih vplivov, ki so v Španiji skozi stoletja zarisali vidne pečate, je izoblikoval nov način razmišljanja v arhitekturi. Z gotovostjo lahko trdimo, da je njegov arhitekturni slog vplival na velika španska umetnika, Pabla Picassa in Salvadorja Dalija.

Sagrada familia


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] s Tomom Vebrom
    Tom Veber, svobodni umetnik in kulturni delavec pravi: "Izčrpan sem, zmeraj težje najdem ravnovesje med delom in prostim časom. Kot svoboden umetnik je moje delo, in posledično s tem povezan zaslužek, velikokrat podvrženo negotovosti."
  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]