Korčula je hkrati ime mesta in otoka, ki je po velikosti šesti največji v Jadranskem morju. Svetovno slavo je mestu prinesel domačin, Marko Polo, avanturist in popotnik. Na Korčuli vam pokažejo njegovo rojstno hišo. Vendar mesto skriva še mnoge druge bisere kulture, tradicije in arhitekturne posebnosti. Korčula je bila zgrajena po strogih “regolah” srednjeveškega urbanizma, mestne ulice pa imajo obliko ribje kosti. Najlepši primerki korčulanske mestne arhitekture so nastali v 15. in 16. stoletju, v tipičnem gotskem in pozneje renesančnem stilu. Mestni statut, ki je ugledal luč sveta v 13. stoletju, je eden najstarejših pravnih dokumentov v tem delu Evrope.

Mateja T.: “Vrbovica-6 km od mesta Korčule-majhen privat kamp, lastna plaža, kamp je čisto ob morju. Je pa ob glavni cesti ki pelje do Račišča, v kampu imajo njihovo gostilnico, kjer pečejo ribe in imajo tudi sladoled, morje in plaža sta zelo uredu za male otročke-kamenčki-na netu o tem kampu ni nič napisanega, je pa bolj za šotore ker je parciliran-manjši.”

Glavni poklic domačinov je bil v preteklosti kamnoseštvo in ladjedelništvo. Svojo spretnost so širili daleč po svetu. Ladje, ki so jih gradili, so sodelovale v mnogih pomorskih bitkah, predvsem v vojnah med Benetkami in Genovo. Simbol otoka pa je postala tudi tradicionalna viteška igra, imenovana Moreška, ki jo igrajo na Korčuli že preko 400 let. V tej igri se beli in črni kralj, Osman in Moro, borita za naklonjenost dekleta. Svetnik Korčule je sv. Marko, ki mu je posvečena tudi mestna katedrala. Od srede 18. stoletja častijo tudi sv. Todorja ter po manjših vasicah še množico drugih svetnikov – zaščitnikov.

Danes je razvoj Korčule vezan predvsem na turizem, trgovino ter še vedno tudi na ladjedelništvo. Turizem, ki se večinoma naslanja na bogato tradicijo, slikovito arhitekturo in dokaj čisto naravo, privablja vsako leto vse več obiskovalcev, med katerimi so tudi svetovno znana imena, ki so si prišla ogledat ta starodavni jadranski biser. Iz Slovenije lahko pridemo na Korčulo po obalni cesti mimo Splita in Pelješca do Orebiča, kjer nas do otoka popelje trajekt. Lahko pa si privoščimo bolj sproščeno in manj naporno pot, če se že na Reki vkrcamo na ladjo in po kakih dveh dneh vožnje in parih postankih priplujemo naravnost na otok. Tam pa lahko izbiramo med množico hotelov ali še večjim številom zasebnih sob in apartmajev.

Vir: Pixabay, Stockpholio