fbpx

Kostel v Kolpski dolini

Izleti, Pohodništvo in gore

“Ura teče, nič ne reče,” pravi slovenski pregovor, in tako bo kmalu minilo že leto dni, odkar na tem mestu objavljamo prispevke, ki vas vabijo, da ob spoznavanju pokrajin in ljudi naše dežele naredite kaj dobrega tudi za svoje srce.

Prvi krog predstavitev krajev in poti bomo sklenili na območju Podružnice za Kočevje in Obkolpje, torej tik ob južni slovenski meji.

Tokrat smo se namenili v Kostel, v pokrajino ob levem bregu zgornjega toka reke Kolpe. Domačini vas bodo vedno veseli. Največ družbe pa boste imeli ob koncu aprila in maja, ko prizadevni organizatorji Turistično-športnega društva Kostel pripravljajo pohod po Kostelski grajski poti in tradicionalni Kostelski pohod. Le zakaj se jim ne bi pridružili?


Slika 1: Kostel ob Kolpi (po Valvasorju)

Kostel

Kostel (Kostelsko) je razgibana pokrajina ob Kolpi, ki je dobila ime po znamenitem gradu Kostel. Grad in naselje pod njim sta v pisnih virih prvič omenjena že leta 1313 in sta ves ta čas predstavljala središče pokrajine. Leta 1418 so grad kupili celjski grofje, ga preuredili in povečali, naselje pod njim pa poimenovali Trg (in mu podelili trške pravice). Kostelski grad z naselbinskim kompleksom ob njem sodi med največje grajske celote v Sloveniji.

Na strmi, skoraj nedostopni vzpetini z dobrim razgledom po okolici sta bila postavljena pravzaprav dva gradova. Stari grad so zaradi upora domačinov leta 1809 med francosko okupacijo zažgali Napoleonovi vojaki. Pozneje je tedanji lastnik pod njim zgradil nov, spodnji grad. Tudi ta je bil (med zadnjo svetovno vojno) uničen. Zdaj potekajo obnovitvena dela na prvotnem starem gradu.


Slika 2: Kostelski grad bo še lepši, kot je bil nekoč.

Kako lahko pridemo v Kostel?

Najpogostejši dostop je po glavni cesti, ki pelje iz Ljubljane do mejnega prehoda Petrina. Iz Bele Krajine vodi lepa krajevna cesta ob sami reki Kolpi, prav tako iz smeri Osilnice.

Prebivalci Kostelskega govorijo svojevrstno kostelsko narečje, na katerega so delno vplivali Uskoki, ki so se kot ubežniki pred Turki naselili v kraju v 16. stoletju. Imajo pa tudi svojo tradicionalno kostelsko nošo, ki ji zadnja leta namenjajo veliko pozornosti.


Slika 3: Kostelska noša

Kostelska planinska pot

Pred leti so jo uredili in označili prizadevni domači planinci. Z njo so popestrili možnost različnih sprehodov po Kostelu. Pot vodi mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti in omogoča, da ta do nedavnega kar malce pozabljeni delček domovine še bolje spoznamo.

Množičen pohod je vedno na predzadnjo soboto v maju, sicer pa je pot na voljo pohodnikom vedno, kadar so primerne vremenske razmere.


Slika 4: Skica Kostelske planinske poti

Start in cilj poti sta na istem mestu, neposredno ob magistralni cesti v vasi Potok. Pot poteka pretežno po gozdu in ima nekaj vzponov in spustov. Največja relativna višinska razlika znaša nekaj nad šesto metrov. Speljana je po neprometnih poteh in stezah. Na nekaterih mestih ponuja lepe razglede. Skupna dolžina poti je okrog 22 kilometrov. Najhitrejši in dobro kondicijsko pripravljeni pohodniki jo zmorejo v štirih urah. Preostali potrebujejo več časa. Če boste med hojo uživali v razgledih in si privoščili dovolj počitka za zaužitje dobrot iz nahrbtnika, boste tudi tisti s slabšo kondicijsko pripravljenostjo naokrog v šestih do sedmih urah.

Pot je v začetku položna, nato se začne vzpenjati mimo vasi Planina na Stružnico. Ta je znana po lovskem gradiču nekdanjega kostelskega graščaka. Dandanes so od gradiča ostale le še razvaline. Pot se z zložnim vzponom nadaljuje do zanimive Kuželjske stene.


Slika 5: Okno v Kuželjski steni je največja znamenitost Kosteljske pot.

Sledi spust v vasico Rake in od tam naprej v dolino Kolpe do vasice Kuželj (ali nad njo). Po ustnem izročilu naj bi vasica dobila ime po domači obrti – strojenju kož. Zanimivo je, da so vaščani nekdaj imeli znamenito Kuželjsko steno kar za uro (čas so merili po senci, ki je padala na steno).

Zadnji del poti poteka skozi pretežno gozdnat svet, do vasi Laze, od koder se z zložnimi vzponi in spusti nadaljuje proti vasi Štajer. Po nekaj minutah rahlega spusta smo že na cilju v vasi Potok.

Nevarnosti:

Tehničnih težav na opisani poti ni. Ker nima nevarnih in strmih predelov, je primerna domala za vsakogar, ki zmore nekaj urno pešačenje. Dobršen del poti je speljan po gozdnatih predelih, zato se ne pozabite zaščititi pred klopi in drugim mrčesom.

Zemljevidi, vodniki:

  • Turistični vodnik s pregledno karto v merilu 1 : 65000 (založilo in izdalo Turistično športno društvo Kostel, 2. izdaja 2000)
  • Turistična karta Gornja kolpska dolina (izdalo Turistično športno društvo Kostel)
  • Zloženka Kostelska planinska pešpot (izdalo Turistično športno društvo Kostel)

Alternativa:

Nekoliko krajša od opisane poti je krožna Grajska pešpot. Začne in konča se v vasi Žaga ob Kolpi, do katere z magistralne ceste (odcep pri Fari) vodi asfaltirana cesta ob reki. Relativna višina vzponov in spustov je nekoliko manjša kot na Kostelski poti, časovno pa je krajša za dobro uro. Med zanimivosti, ki so ob njej, spadajo opuščene vasi (Podstene in Suhor) z velikimi kompleksi starih sadnih dreves, predvsem pa grad Kostel z vasico Trg.


Slika 6: Pogled na Kostel z okolico

Geografsko razgibano območje Kostela ponuja dovolj možnosti za sprehode, kolesarjenje, vodne športe in druge oblike dejavnega preživljanja prostega časa. Ob tem nam domačini priporočajo, da si za te dejavnosti vzamemo nekaj več časa, saj bomo le tako bolje spoznali svojevrstnosti tamkajšnjih naselij ter navad in običajev, ki so se ohranili do današnjih dni. Vseh naravnih lepot in drugih zanimivosti, vključno s kulturnimi prireditvami je v tej pokrajini toliko, da je dan prekratek za vse. Zato velja izlet podaljšati vsaj na dva dni. K sreči v Kostelu in okoliških krajih ni težko najti prenočišč.

Med znamenitosti, ki so vredne ogleda, spada slap Nežica. Leži v bližini vasi Fara, tik nad magistralno cesto. Pod njim se nahaja znameniti mlin Grbac, ki ga poganja Pr’farski jarak in je še edini mlin na Kočevskem. Domačini vam bodo radi predstavili legendo, po kateri je slap dobil takšno ime.


Slika 7: Slap Nežica

Prebivalci Kostelja so zelo navezani na njihovo Kolpo. Z vsakoletnimi ekološkimi akcijami skrbijo, da so njeni bregovi čisti in primerni za uživanje v vodi. Čista in topla Kolpa vabi, da si po prehojeni poti osvežimo utrujene podplate. Zato le urno na pot in srečno!

Za dodatne informacije se še pred načrtovanim izletom obrnite na:
Turistično športno društvo Kostel.


Sledite nam


RSS Ustavi se!