fbpx

Kraljevi sprehod po Dunaju

Potovanja

Za veliko arhitekturnih dosežkov je zaslužen arhitekt Otto Wagner.

# Mestne znamenitosti

Če je v vas vsaj malo občutka za estetiko, potem bo največ pozornosti pri vas pritegnila arhitektura, ki je na Dunaju res zelo lepa in je večinoma iz 18. stoletja, v biedermeierskem slogu. To je umetniški – literarni, glasbeni, vizualni in pohištveni slog, v katerem so se izražali umetniki med letoma 1815 (Dunajski kongres) in 1848 (leto evropskih revolucij), in se istoveti z angleškim »regency« ameriškim federalnim in francoskim cesarskim slogom. Opazili boste, da so si vsi ti slogi zelo podobni. Lahko bi celo rekli, da gre za en slog, ki ima v različnih državah pač različna imena. Seveda pa so umetniki različni, kar se na koncu izraža kot pestrost.

gratis: “Mi smo šli za prvomajske tako gor. Hotel smo si rezervirali preko bookinga in potem hodili peš (avto smo imeli parkiran v ulici skoraj pred vrati hotela, ker smo bili za vikend je bilo zastonj). Prvi dan smo šli popoldan v Tehnični muzej, naslednji dan smo bili cel dan v ZOO in v parku zraven (labirinti), tretjji dan pa smo šli dopoldan nazaj domov. Nemško ne znamo skoraj nič, smo se vse po angleško zmenili, prospekti za znamenitosti pa so tudi v slovenščini”

Fijakarji

Za veliko arhitekturnih dosežkov je zaslužen arhitekt Otto Wagner, ki je deloval predvsem proti koncu 19. stoletja. Center mesta in lepoto predstavlja stari del mesta južno od Donave, s petimi mestnimi parki, med katerimi je Stadtpark največji in pokriva 65.000 m2. Ko so ga leta 1862 odprli, je bil prvi javni park na Dunaju. Uporablja se tudi za plese, koncerte, kongrese, v njem je tudi restavracija.

Vsebuje pozlačen bronasti kip Johanna Straussa II., ki je imel tu nekoč koncert. Strauss II. je bil skladatelj plesne in operne glasbe, napisal je kar 500 valčkov, polk in skladb druge plesne glasbe ter tudi oper in baletov. Za časa svojega življenja je bil znan kot kralj valčkov in je bil v veliki meri odgovoren za popularnost valčka na Dunaju v 19. stoletju, tako da ni čudno, da je njegov kip eden najbolj znanih in fotografiranih. Pravzaprav se Stadtpark lahko pohvali z največjim številom monumentov in kipov na vsem Dunaju, z veliko pestrostjo rož in dreves, med katerimi so tudi vrste ginkgo, medeni rogač, piramidna vrba in kavkaški vetrni lešnik.

Kip Johanna Straussa II.

Če bi se radi zabavali, pojdite v park Prater, ki ima velik »lunapark« z velikim kolesom, z vrha katerega boste lahko videli celotno mesto. Če bolje pogledamo na prej omenjeni zemljevid, lahko opazimo, da so najrazkošnejše in največje stavbe pravzaprav postavljene okoli Heldenplatza, ki je pred kraljevsko oz. cesarsko palačo. Tam stojita dva kolosalna kipa konjenikov, veliko kočijažev in kočij s konji, ki čakajo, da vas popeljejo po mestu, tako kot so se ljudje peljali v časih, ko ni bilo avtomobilov. Sicer pa vladarska palača, zgrajena v polkrožni obliki, ni več namenjena upravljanju države, temveč je preurejena v Narodni muzej (v njem si lahko ogledate cesarsko krono, žezlo, nakit, prostore …).

Prater

Parlament so Avstrijci zgradili kasneje, v koncu 19. stoletja, napravili so ga v grškem klasičnem slogu, pred njim stoji celo pozlačen kip grške boginje Atene Zaščitnice, prav takšen, kakršen stoji v Atenah. Morda kip in grški slog stavbe simbolizirata demokracijo, saj le-ta izvira iz Aten. Zelo razkošna je celo mestna hiša, ki zaradi njene oblike in zvonika izgleda kot katedrala. Najbolj znane cerkve so tri, in sicer: Votiv, cerkev sv. Štefana in Karlova cerkev, katere osrednji objekt zavzema čaščenje piramide, kar nedvoumno nakazuje na prostozidarstvo. Vse te stavbe pa so videti zelo lepe tudi, ko se stemni, saj so vse osvetljene od zunaj, tako da so zvečer prava paša za oči. Zelo veliki in razkošni so tudi vodnjaki, kipi in pozlačene kupole na stavbah. V parkih boste zagledali kipe vsem nam dobro znanih slavnih oseb, kot so npr. Mozart, Beethoven, Goethe, Strauss in še mnogi drugi.

Avstrijski parlament

Opernih hiš je več: Dunajski teater, Mestna opera in Narodna opera, koncerti klasične glasbe pa se odvijajo v Dunajskem glasbenem društvu in v Dunajski koncertni hiši, tudi muzejev je več: Hofburg (nekdanja cesarska palača), muzej Sisi (posvečen avstrijski cesarici Elisabeth Amalie Eugenie in namenjen ogledu cesarskih bivalnih prostorov), Narodnozgodovinski muzej, Naravnozgodovinski muzej, veliko muzejev pa se nahaja v četrti muzejev, kjer najdemo Muzej moderne umetnosti, Leopoldov muzej in Liechtensteinska palača (vsebuje eno največjih zasebnih umetniških zbirk baroka). Obiščete lahko tudi grad Belvedere (erotične slike Gustava Klimta, dela Egona Schiela in Franza Xaverja Messerschmidta ter slikarjev zgodnjega 20. stoletja), Vojaški muzej, Tehnični muzej ter Dunajski muzej ur.

Skratka, zabave in kulture prav gotovo ne manjka. A kaj bi govorili – ko ga boste videli, boste občutili in doživeli pregovor – slika pove več kot tisoč besed.

Vir fotografij: Pixabay, Stockpholio


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se je zadeva že “pozabila”, sem oblečen v to majico prišel k pouku.
    Sem prof. umetnosti na srednji šoli. K nam se je vpisal fant (naj mu bo ime) Jon. Imel je široko paleto prilagoditev zaradi posebnih potreb. Tako je pri mojem predmetu tri mesece, kot zadnja tri leta v OŠ, samo sedel in ni ustvarjal. Nekako mi je le uspelo, da se je le lotil risbe roke. […]
  • Nataša Jeza Kotnik: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Njena velika želja je bila, da bi zjutraj brala. Če vstaneš uro prej in bereš, je to 365 ur dodatnega branja na leto. Če povprečno preberemo knjigo v enem tednu, to pomeni 52 knjig na leto. In se je začelo.
  • Alenka Resinovič REZA: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Ljudje smo socialna bitja in druženja, dotiki, nasmehi in ukvarjanje s tistimi, za katere nam je mar, bi morali biti na prvem mestu. Žal nam je v zadnjem času vse ...
  • “V redu je, vzemi!” – za natečaj
    Pri srcu me je pogrelo, pomahala sem fantu z novimi japonkami, ostalim razdelila še nekaj čokoladic in zapustila vas. Polna. Ljubezni, sreče, upanja.
  • Iza Sia Login: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    V tem trenutku bi bila najbolj srečna če bi bili vsi ljudje sposobni aboslutne resnice glede trenutne svetovne situacije (tako mediji, strokovnjaki, politiki, poslovneži in ostali Zemjani) in bi s skupnimi močmi soustvarjali realnost in prihodnost.