“Mona Liza starega sveta”, Nefretete, ki je v starem Egiptu veljala za poosebljenje lepote in miline, je bila najbrž tu in tam “popravljena”, so ugotovili nemški znanstveniki.

Natančna analiza iz apnenca izklesanega doprsnega kipa vladarice Nefretete je pokazala, da je neznani dvorni umetnik najverjetneje zgladil nekaj gub okrog ust in “popravil” neraven nos, da bi “kraljico Nila” prikazal v lepši luči.

Sloviti doprsni kip je nemški arheolog Ludwig Borchardt leta 1912 odkril pri Tell el-Amarni, nekdanji prestolnici kraljičinega moža, faraona Ehnatona. Takratne otomanske oblasti Borchardtu pri njenem ‘izvozu’ niso delale pretiranih težav, saj ni v najdbi nihče videl česa osupljivega. Egipt je to površnost kmalu obžaloval. Kip so si želeli nazaj tako zelo, da ga je kot pogajalsko orodje uporabil celo Hermann Göring, ki je v tridesetih letih 20. stoletja skušal ‘kupiti’ zavezništvo egiptovskega kralja. Toda ponudbo je preklical sam Adolf Hitler, ki mu je bil kip zelo pri srcu.

Kaj!?!: “Danes me je skoraj vrglo na rito,ko mi je sine rekel:jaz pa bi rad v Egipt z letalom!”

Egipt oziroma njegov vrhovni svet za arheologijo zatrjujeta, da je nemški arheolog in arhitekt Ludwig Borchardt, ki je leta 1912 odkril do zdaj najznamenitejši kip žene faraona Ehnatona, prevaral tedanjo arheološko upravo in tako uspel dragoceni kip, ki danes stoji v berlinskem Starem muzeju (Altes Museum), odnesti v svojo domovino. Egipt zatrjuje, da je Borchardt Gustavu Lefebvru, Francozu, ki je tedaj vodil egiptovsko arheološko upravo, predložil fotografije kipa Nefretete, ki so bile zelo slabe kakovosti, kip pa je namesto kot doprsni kip iz apnenca opisal kot nič kaj dosti vredno plastiko iz mavca.

Mogoče je, da je bil doprsni kip Nefretete naročen (to bi najbrž storil faraon) zato, “da bi jo prikazal v luči, v kakršni jo je videl njen mož,” pravi Alexander Huppertz, direktor znanstvenega inštituta Imaging v Berlinu, ki je s kolegi objavil članek v reviji Radiology.

Vir: Pixabay, Stockpholio, Pinterest, Podroze