Zdi se, kot da je voda samoumevna. Danes imamo v zamrzovalnikih hrano, brez katere zdržimo 40 dni, ne pa tudi vode, brez katere lahko zdržimo 4 dni. Vodo premalo spoštujemo in jo vse preveč onesnažujemo z našimi odpadki, je v svojih sporočilih jasen France Kočar, svetovalec za zdrav način življenja.

»Z vodo ravnamo, kot da jo imamo neomejeno. Vendar bi to lahko veljalo le, če bi z njo ravnali razumno. Tako pa za časa svojega življenja opažam zmanjšanje vodotokov v bližini. Reka, ki jo pred šestdesetimi leti nisem mogel prebresti niti poleti, je zdaj redko neprehodna. Potok, na katerem so moji predniki imeli mlin, je danes samo še potoček, na katerem lahko postaviš otroški mlinček. Najbolj žalostno je, da se nihče ne vpraša, kakšna prihodnost čaka naše potomce ob nadaljnjem umiranju vodotokov in kaj lahko vsak posameznik naredi že danes«, je zaskrbljen France Kočar.

Mlinarjev sin ljubi vodo

France Kočar izhaja iz družine mlinarjev. Živeti v sodelovanju z vodo je bil njihov način preživljanja. Že od malih nog je vzljubil vodo, njene oblike, lastnosti in vrednost, ki jo ima za naša življenja. Ko je opazoval odnos ljudi do vode, porast onesnaževanja, velika pomanjkanja v posameznih delih sveta, slabo kakovost pitne vode, je postal njen velik zagovornik, varuh in tudi raziskovalec, kako jo ohraniti pitno. Začel je raziskovati načine, kako bi z razvojem naprav za izboljšanje pitne vode, dal svoj doprinos človeštvu in prihodnjim rodovom.

Voda je fenomen

Voda ima veliko anomalij in se obnaša drugače, kot večina drugih snovi, to je znano. Ne poznamo pa, kako je nastala. Težko jo je tudi raziskovati. Enaki poskusi in enake meritve pogosto dajo drugačne rezultate.

»Sklepam, da je voda občutljiva na vse vplive, tudi tiste, ki jih ne zaznamo z inštrumenti«, pojasnjuje Kočar in ne skriva zanimanja, kateri vplivi bi to lahko bili in kaj lahko naredimo, če jih razumemo.

Želja, da si podredimo vodo

Človek si poskuša podrediti naravo in s tem tudi vodo.

»Uspelo nam je vzgojiti posebne vrste pšenice, ki omogočajo večji donos, a zdaj opažamo, da je hrana iz teh vrst neužitna za vedno večji delež prebivalstva. S tehnikami čiščenja vode oskrbujemo velemesta, a takšna voda, po pravih kriterijih kakovosti vode, ni primerna ne za uživanje in ne za osebno higieno. Kot rešitev se ponuja embalirana voda, ki je večinoma v plastenkah. Tukaj se pojavita najmanj dva nova problema: obremenjevanje okolja in uživanje razkrojnih produktov plastike,« je kritičen Kočar.

Kot rešitev predlaga več skrbi za vodovodne mreže, ki oskrbujejo gospodinjstva. Le te so velikokrat slabo vzdrževane in skozi njih uhaja 1/3 pitne vode, ki se steka med vode, ki je potem prečistijo in vrnejo nazaj v uporabo. Takšna voda nikoli nima kakovosti kot voda, ki prihaja iz zajetja v naravi, kaj šele kot tista ob izviru, ki je bistveno boljše kakovosti.

Ne samo koliko, pomembno je tudi, kakšno vodo pijete

Smo ena redkih držav, kjer lahko uživamo pitno vodo skoraj iz vsake vodovodne pipe. Ta voda je po kakovosti vsaj tako dobra kot embalirana, ki pa je skoraj tisočkrat dražja.

»Letos so nas prizori otokov plastike končno zbudili. Zavedati smo se začeli v kakšno katastrofo nas vodijo plastični odpadki. Ne zavedamo pa se še ene katastrofe, to je porast neplodnosti. Zmanjšana plodnost je problem, s katerim se bomo soočili v bližnji prihodnosti in ne morem se otresti morastega občutka, komu in zakaj je v interesu, da že danes ne ukrepamo bolj zavzeto«, ne popusti Kočar.

Kakovost vode vpliva tudi na kakovost pridelane hrane. Spomnite se mamljivega rdečega paradižnika na trgovski polici. Lep, okrogel in prave rdeče barve. To pa je tudi vse. Njegov okus je siromašen, skoraj brezokusen.

»Na žalost gremo tudi v Sloveniji po vzoru tehnološkega napredka v pridelavi hrane. Velika umetna polja, kjer rastline niso v stiku z zemljo in ne sončnimi žarki, ne morejo dati dobrih pridelkov. Ko mi je pred 20 leti znanec iz Nizozemske rekel, da se v Sloveniji ne zavedamo, kako dobro hrano imamo, me je presenetilo, saj je Nizozemska veljala za velesilo v naprednem pridelovanju hrane. Danes vsi spoznavamo, da razen velikih količin lepih pridelkov, je tako pridelana hrana brez pravega okusa«, še pojasni France Kočar.

Voda ima zdravilne učinke

O tem, da voda čisti telo ni dvomov. Kako ga čisti in ali se ob tem ne nalagajo novi strupi je vprašanje, na katerega moramo biti pozorni že danes, da bomo jutranji kozarec vode, skodelico čaja ali kave še dolgo in zadovoljno uživali.

»Spominjam se padcev in poškodb v svojem otroštvu. Rane polne peska ali zemlje niso bile redkost. In takrat je oče svetoval, naj si rano operem v bližnjem potoku. Voda je sprala nesnago in pospešila celjenje. Danes voda ne pripomore k celjenju ran, prej obratno. Od takrat je preteklo le 60 let«, sklene France Kočar.

V skrbi, kaj šele bo čez šestdeset let, zadnja leta pospešeno raziskuje, kako bi lahko izboljšal pitno vodo. Razvil je nekaj izdelkov, ki pomagajo izboljšati njeno kakovost. Velik inovator in skrbnik za naravo, dnevno predaja znanje ljudem, ki se obrnejo k njemu pa nasvet, deli osebne izkušnje in načine, s katerimi je poskrbel, da sam že triindvajset let ni obiskal zdravnika. Je svetovalec za zdravo življenje, a takšno brez odpovedovanja, v katerem so dovoljene tudi kakšne ne preveč zdrave navade in slabosti. 🙂

Na obisku pri njem postreže vodo iz posebnega vrča, ki nevtralizira negativne učinke klora in onesnaženj. Pogovor z njim je zdrav, zabaven in poln modrosti dobre stare kmečke logike.

Prvič objavljeno na Med.Over.Net
Zapisala: Andreja Verovšek