Ne maram hoditi po trgovinah, nikoli se nisem ličila, rada sem udobno oblečena, vse imam rada bolj enostavno. Od nekdaj sem se nekako samo po sebi družila večinoma z moškimi. Verjetno zato, ker je manj “kompliciranja”, ni zamer in ni spletk. Predvidevam, da se večini zdim dolgočasna, ker nisem adrenalinski tip človeka, raje se držim preizkušenih stvari, rada imam zadeve “popredalčkane”, vedno se trudim vse predvideti vnaprej in biti pripravljena na vse možne scenarije. Ampak taka sem že po naravi in me to ne utruja. Da se dobro počutim, delam stvari zmerno in potrebujem neko dozo miru oziroma odmore pri vsem kar počnem.

V 8 urah lahko človek naredi kar je potrebno

Kar se službe tiče sem mnenja, da v 8 urah lahko človek naredi kar je potrebno, če je dovolj organiziran in delaven zato ne maram ostajati dlje. Tudi od družinskega življenja in otrok si moramo vzeti odmor. Zato na razne zabave in praznovanja, ki so v osnovi namenjene odraslim, ne jemljem otrok samo zato, da se izognem slabi vesti, ker sem jih pustila doma.

Če sem na zabavi, sem rada sproščena ali pa raje ne grem. Ko sem z otroki pa sem z njimi in ne visim na telefonu. V glavnem mi gre na živce, da moram delati več stvari na enkrat. Drugače pa malo preveč preklinjam. Ampak na ta način sproščam vsakodnevni stres. Očitno mi to pomaga, zato se ne obremenjujem preveč s tem.

Danes hitro izgubimo sami sebe, če si ne znamo utrgati trenutkov zase, kako se sprošča Anja?

Vse skupaj je res včasih težko usklajevati, ampak toliko se že imam rada, da si vzamem čas zase in za sprostitev. Za to ne potrebujem, da grem na potovanje, na smučanje, na morje ali po nakupih. Zame je dovolj malo miru in tišine ob razgledu z domače terase, sprehod na najbližji hrib ali pa zabava v dobri družbi. Včasih mi je dovolj že to, da ob dveh precej aktivnih otrocih v miru spijem kavo in prižgem cigareto.

Privoščim si pa tudi kakšno masažo in kakšno enodnevno druženje s prijateljicami. Recimo, da nam ratuje enkrat letno. Poleti igram tenis, pozimi pa je čas za zimske radosti, če je sneg. Zelo rada pa tudi fotografiram. Že dolgo si govorim, da bom šla na tečaj fotografiranja, ko bo imela več časa. No za enkrat mi še ni uspelo.

Kako Anja prebudi strastno in čutno žensko v sebi?

Strastna … kaj pa vem. Glede na mojo zmernost, tudi tu ni nekega pretiravanja. Na splošno težko pokažem čustva oziroma se jih ne zavedam dovolj v danem trenutku. Tudi veselja ne znam pokazati. Zato je meni kupiti darilo precej nehvaležno. V sebi sem zelo vesela, pokazati pa ne znam. Je pa res, da me materialne stvari težko grozno razveselijo. Niti nimam želje po njih. Bolj me veseli druženje s tistimi, ki mi ustrezajo. Se pa na primer kar hitro zjokam ob branju ali poslušanju žalostnih zgodb drugih ljudi.

Katera esenca jo vodi skozi življenje?

Vedno mi je bil prijeten vonj po morju. Prijeten mi je pa tudi vonj po sveže pokošeni travi. Mogoče zato rada kosim travo. Predvsem te naravne esence, ob katerih se počutim sproščeno ali nekako domače.

Če bi lahko izbirala: mlad, radoživ ljubimec, poln življenja ali moder in zanesljiv partner?

Definitivno moder in zanesljiv partner. Kar pa ni nujno, da je star in ni poln življenja. Ena mešanica vsega skupaj je verjetno najboljše.

Kaj Anji barva življenje, so to lepi odnosi, potovanja, hobiji, strast v poklicu?

Definitivno lepi odnosi in sproščena druženja z veliko smeha. To mi paše povsod. Tudi v službo je lepše hoditi, če je tam sproščeno vzdušje. Drugače pa rada poslušam glasbo. Zanimivo je, da vedno poslušam in hočem razumeti besedilo pesmi. Nekako avtomatsko besedilo povezujem z nekimi dogodki ali ljudmi. Vedno me tudi je sproščalo likanje ob glasni glasbi. Sedaj pa imam sušilec in zelo redko likam.

Kaj je za Anjo sreča?

Zgleda, da to pride z leti ampak največja sreča je, da smo zdravi. Drugače pa me osrečujejo vsakodnevne malenkosti, dobra volja, smeh, dobrovoljni in zadovoljni ljudje s katerimi živim, delam in se družim.

Vesela sem, ko se nekdo spomni name s stvarjo, za katero ve, da jo imam rada. Pa je to lahko samo neka pesem. Ne potrebujem daril ob posebnih priložnostih, tudi za rojstni dan ne. V bistvu ne maram teh božičnih, novoletnih in obdarovanj ob drugih priložnostih, ker se kupujejo stvari samo iz nekega občutka, da je to treba, ker vsi to delajo. Čredni nagon. To mi ni všeč.

Raje kupim za nekoga nekaj, kar slučajno nekje vidim, pa vem da bo ta oseba tega vesela. Kar enkrat sredi leta. Ko pa že kupujem darila, predvsem rojstnodnevna, pa se potrudim najti stvar, ki bo tej osebi nekaj pomenila. Lepše je dobiti pozornost ali darilo z občutkom, da te nekdo zares pozna. To mi je všeč in verjamem, da tudi drugim.