fbpx

Nizozemska po študentsko

Potopisi

Konec septembra je večina ljudi odhitela na toplo sonce in morje, mi pa smo izbrali obratno smer – dež in mrzlo morje, natančneje, Nizozemsko! Mogoče malo nenavadno za tisti letni čas, a se je izplačalo. Zakaj? Ker smo šli mednarodno geografsko izmenjave, ki so jo pripravili študenti geografije iz Utrechta. To pomeni, da smo sedem dni Nizozemske preživeli po študentsko – zastonj.

Izčrpani smo prispeli do Utechta, četrtega največjega mesta Nizozemske, ki ima približno 300.000 prebivalcev. Naši gostitelji so nas z nasmehom pričakali na železniški postaji in nas najprej povabili k sebi domov.

Utrecht

Popoldan smo odšli do starega dela mesta. V srednjem veku je bil Utrecht pomembno versko središče, zato je tukaj veliko cerkva. Najprej smo si ogledali simbol Utrechta – 112 metrsko gotsko katedralo, ki je stara 600 let. Sprehajali smo se ob majhnih kanalih, med ulicami in trgovinicami ter previdno gledali, da nas ne povozi kakšen kolesar. Kolo je tukaj najljubše prevozno sredstvo. Z njim lahko naenkrat prevažaš sebe, tri otroke, rože in še zvrhano vrečo hrane. Tudi ob poznih večernih urah so ulice polne kolesarjev – predvsem študentov, saj mestni avtobusi vozijo le do desetih. Izjeme so srede, ki so rezervirane za študentske zabave, zato avtobusi vozijo na relaciji med centrom mesta in študentskim kompleksom vso noč.

Poleg, za Nizozemsko klasičnega načina spoznavanja pokrajine s kolesi, smo si pokrajino ogledovali tudi s kanuji. Nieuwe Hollandse Waterline je ime rečnega kanala v bližini Utrechta, ki je v srednjem veku sodil v sklop vojaške obrambne linije. Krajši odsek smo preveslali tudi mi.

Čez dan nismo kaj dosti jedli, zato smo zvečer komaj čakali na večerjo, ki so nam jo skuhali Nizozemci. Jedli smo tortilije, grahovo mineštro, gyros, pomfri… ne preveč tradicionalna nizozemska hrana, a za slovenske lakomnike dobra.

Kampiranje v Egmond aan Zee

Zjutraj nam je Gijs na hitro razkazal univerzitetni kompleks. Univerza Utrecht je ena najstarejših in največjih univerz na Nizozemskem. Tamkajšnje študijske programe obiskuje več kot 60 000 študentov. Sprehodili smo se tudi po Oddelku za geografijo. Razkazali so nam “gikl” ter knjižnico. Brez izjeme smo obnemeli nad odličnimi pogoji za študij, ki jih imajo tamkajšnji študentje.

Utrecht je zagotovo raj za študente geografije!

Egmond aan Zee

Popoldan smo se z avti odpeljali do mesteca Egmond aan Zee, kjer smo preživeli naslednje tridnevno kampiranje. Ker so bili naši gostitelji preveč obremenjeni s kuhanjem in nogometom, smo prosti čas izkoristili za dolge sprehode ob morju in ogledu zaščitenih morskih sipin. Zvečer smo skupaj odkorakali do mesteca in se prepustili nočnemu življenju.

Deževno jutro smo najprej izkoristili za ogled muzeja mlinov na veter Schermer pri Alkmaaru. V živo smo lahko videli, na kakšen način so v preteklosti izkoriščali energijo vetra za črpanje vode iz mokrotnih območjih. Danes to funkcijo opravljajo električne črpalke, mlini pa v večini služijo le še kot turistična atrakcija. Nadaljevali smo z ogledom enega izmed večjih nasipov ob obali Severnega morja (De Hondsbossche Zeewering) in polderjev. Ker bi nas na nasipu kmalu odpihnilo, smo se vsi premraženi raje zatekli na vročo čokolado. Ta nasip je bil eden izmed prvih, zgrajen že leta 1880, tekom let pa so ga že večkrat obnovljen zaradi vetrne erozije in abrazije, ki vztrajno odnašata pesek v morje.

Naslednji dan smo na poti proti Utrechtu ogledali muzej Zaansee Schans, ki se nahaja na šotnem območju Zaanstreek. Slednje naj bi bilo najstarejše industrijsko območje v Evropi, kjer so še pred iznajdbo parnega stroja uporabljali industrijske mline na veter.

Varstvo pred poplavami

V preteklosti se je nizozemska obala zaradi človeških posegov in naravnih nesreč stalno spreminjala. Nove obdelovalne površine so že od 13. stoletja naprej pridobivali s polderiranjem – izsuševanjem močvirnih območij s pomočjo mlinov na veter, ki so jih uporabljali kot vodne črpalke. Danes se polovica ozemlja države nahaja pod višino morske gladine. Polderji so bili zaradi lege v depresiji pogosto poplavljeni, zato so Nizozemci že od 12. stoletja dalje gradili nasipe, ki bi jih obvarovali pred morskimi poplavami.

Po katastrofalni poplavi Severnega morja leta 1953 (prizadeta je bila pokrajina Zeeland, 1836 žrtev), so začeli graditi obsežen računalniško krmiljen projekt zapornic in nasipov znan pod imenom , “Delta werken” s katerim naj bi preprečili prihodnje katastrofe. Dela na projektu so bila zaključena leta 1997, mogočne zapornice sedaj zapirajo estuarje rek Ren, Schelde in Maas. Zaradi globalnega segrevanja ozračja in z njim povezanim dvigom morske gladine so na obzorju že nove težave, zato so leta 1996 začeli s projektom širitve in ojačanja nasipov, ki ločujejo obalo od nižje ležečih polderjev.

Skok v Amsterdam

Samo 30 minut z vlakom, pa smo že bili v glavnem mestu. Dopoldan smo skupaj z lokalnim vodičem raziskovali glavne znamenitosti Amsterdama, kasneje pa smo vsak po svoje uživali mestni utrip. Sprehod po mestu daje vtis čistega, varnega in zelo liberalnega mesta. Je idealno mesto za uživače, ki si želijo “kakšnega skadit” ali se prepuščat halucinacijam norih gob. Trgovinice s tovrstnimi rečmi najdeš na vsakem vogalu. Izkušeni si lahko kupijo semena in sami vzgojijo rastlino, manj izkušeni pa raje obiščejo t. i. koffee shope, kjer si kupijo končni produkt za 5 eur.

Rdeča četrt “živi” tudi podnevi. Dekleta se navihano smejijo in vabijo k sebi. Ko zbežiš iz četrti zvijajočih kač se kmalu znajdeš v ulici seks shopov. Potem zaviješ v drugo ulico in je pred tabo muzej seksa. V tretji se spet vrstijo trgovine z norimi gobami in trgovine z vsemogočno turistično šaro. Seveda ima Amsterdam tudi drugo plat. Ob sprehodu med kanali, slikovitimi hišami in kolesih vse povprek, začutiš mirno in prijazno mesto. Sprehodiš se do tržnice tulipanov ali do parka, uživaš v naravi in jesenskih barvah ali obiščeš kakšen muzej (Van Gogh, Rijks, Anne Frank…). Zvečer se razvajaš v eni od mnogih surinamskih restavracij, ki jo priporočam predvsem ljubiteljem pikantne hrane.

Leidsche Rijn – novo mesto v bližini Utrechta

Zadnji dan izmenjave je bil namenjen spoznavanju novo nastajajočih stanovanjskih sosesk v zahodnem delu Utrechta. Na tem območju naj bi leta 2015 živelo 80 000 ljudi, kar predstavlja tretjino današnje populacije mesta. Tako rekoč gradijo v neposredni bližini Utrechta popolnoma novo mesto z vsemi oskrbnimi dejavnostmi, tudi industrijo. Projekt je zasnovan tako, da gradijo vsako sosesko posebej, tak pristop omogoča prostorskim planerjem in arhitektom uporabo najnovejših metod in rešitev pri zasnovi in gradnji.

Po uradno končani izmenjavi smo si privoščili še enodneven izlet s kombijem po jugozahodni obali (pokrajina Zeeland). Nismo se mogli vrniti v Slovenijo, ne da bi videli zapornice slavnega Delta projekta. Deset dni potepanja po Nizozemski je bilo tako nepreklicno konec. Oboroženi z tulipani, siri in vaflji smo odleteli domov.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se vse podre kot domine …
    Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
  • Pohvala da ljudem krila
    Letošnja akcija Ustavi se! je bila posvečena komunikaciji, ki je temelj kakovostnih odnosov. Velikokrat pozabljamo, kako pomemba je pri tem pohvala, zato so v Lidlu Slovenija interno nagradno aktivacijo zgradili okrog nje. Svoje zaposlene so povabili, da predlagajo sodelavke in sodelavce, ki skrbijo za dobro voljo v delovnem okolju in so vir pozitivne energije. Prejeli […]
  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.