Kostanjevica

Vzpetino nad mestom krasi znameniti samostan z bogato knjižnico in grobnico s sarkofagi francoske kraljeve rodbine Burboni. Knjižnica, v kateri je nad deset tisoč knjig, ima posebno dragocenost, to je kakih 30 inkunabul (prvotiskov). Še posebej je pomembna slovnica Adama Bohoriča z avtorjevim posvetilom.

Sveta Gora

Sveta Gora je staro romarsko pribežališče. Tu si lahko ogledate baziliko in muzejsko zbirko eksponatov iz prve svetovne vojne. Sveta Gora pa je tudi lepa razgledna točka, od koder seže pogled od morja, preko italijanskih Dolomitov do Alp. Spodaj se nad reko Sočo dviga čudoviti solkanski železniški most. Zgrajen je bil leta 1906 in ima 85 metrov dolg lok, zgrajen iz kamna, to je drugi tovrstni železniški most na svetu.

Grad Kromberg

Tu lahko obiščete Goriški muzej s stalno zbirko, ki vključuje galerijo starejše likovne umetnosti, stalno razstavo primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja, kulturno-zgodovinski oddelek s slikami in s stilnim pohištvom iz 19. stoletja. V okviru Goriškega muzeja je na železniški postaji v Novi Gorici odprta razstava »Državna meja na Goriškem od 1945 do 2004«, ki s fotografijami, uniformami, zemljevidi in dokumenti pripoveduje o nastanku in spremembah državne meje med FLRJ (Federativno ljudsko republiko Slovenijo), danes Republiko Slovenijo, in Republiko Italijo na področju med Sabotinom in Mirnom ter usodah in življenju prebivalstva na obeh njenih straneh.

Rafutski park

V parku rastejo številna redka drevesa in grmi. Zaradi ugodnih talnih in klimatskih razmer se je razraslo več zelo lepih eksotičnih rastlin, kakršnih drugod po Sloveniji ne najdemo. Tukaj rastejo na primer izredni primerki cipres, sekvoj, edinstveni primerki kamelije,hrasta plutovca, kafrovca. Rafutski park ima prav zaradi edinstvenih primerkov eksotičnih dreves in grmov pri nas poseben pomen. Mesto Nova Gorica je eno redkih mest v Sloveniji, ki se lahko pohvali s tako zanimivim, ohranjenim in velikim gozdnim kompleksom s številnimi domačimi in tujimi drevesnimi vrstami v neposredni bližini mesta.

Gozd Panovec

Neposredna bližina mesta, primerna razgibanost in prepredenost gozda s potmi privabljajo v gozd veliko obiskovalcev v vseh letnih časih. V tem kompleksu se srečujejo ljubitelji miru in narave, rekreativci, kolesarji, jahači, sprehajalci, gobarji, raziskovalci. V Panovcu so tako mediteranske kakor tudi montanske drevesne vrste. Gozd pa je tudi dom živalskega sveta, ki prav v grmovju in ovijalkah najde svoje kritje in v posušenem starem deblu svoje gnezdo. V mestu deluje Slovensko narodno gledališče, kulturni dom, novozgrajena knjižnica Franceta Bevka, ena izmed največjih knjižnic v Sloveniji, ter druge institucije, društva in zveze. Za aktivno preživljanje prostega časa je v središču Nove Gorice športni park z različnimi športnimi objekti, plavalni bazen, dve nogometni igrišči, več teniških igrišč, na reki Soči pa so tudi kajakaške proge, kjer prirejajo tekme višjega ranga za slalom kajak in kanu na divjih vodah. V bližini mesta je konjeniški center, teren za jadralno padalstvo in zmajarstvo. Raznolikost pokrajine je zelo primerna za kolesarjenje in pohodništvo. Želja po zabavi in razvedrilu, povezanem z igrami na srečo, vas bo popeljala v Hitove igralnice. Tovrstne zabave dnevno privabijo na tisoče obiskovalcev. Opazno je tudi oživljanje domače in umetne obrti. Ročno izdelani leseni izdelki, kovani, kamniti, unikatni keramič ni izdelki, svitki in rezbarstvo povedo veliko o preteklosti in sedanjosti ter načinu življenja v tem okolju. Ravnine in rečne doline, obdane z gričevnatim in gorskim svetom, ponujajo zanimive izletniške točke in naravne zanimivosti.

Kulturna dediščina »pomniki zgodovine«, stara vaška jedra

Omeniti velja zgodnjerenesančni dvorec Vogrsko iz leta 1524, grad Rihenberk v Braniku, ki je največji in najstarejši grad na Primorskem, romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja v Vitovljah in Lijak, ki je nestalen kraški izvir, ter naravni most Skozno, od koder se odpre pogled na spodnji del Vipavske doline in Furlanijo.

Energijska tematska pot od Lijaka do Sekulaka

Pot je zasnovana tako, da lahko pričnemo pohod v enem od naselij, kot so Šmihel, Ozeljan, Šempas, Vitovlje ali Osek, in si sami izberemo smer glede na telesno pripravljenost, zanimanje in čas. Pot razkriva lepote narave in kulturne dedišč ine, odstira zgodovinske spomine in odkriva skrivnosti, ponuja duhovnost, zahteva od nas energijo, a nam jo tudi vrača. Vodi nas mimo znamenitosti, toda tudi po spokojnih, skritih kotičkih. Speljana je domiselno, za različne okuse, zanimanja ali telesno pripravljenost. Pelje nas skozi neke druge čase, a je vseskozi zasidrana na današnji dan, v vsakdanje življenje domačinov. Potešila bo radovednost geološko, etnološko, arhitekturno, duhovno naravnanim pohodnikom, poznavalcem rastlinskega in živalskega sveta.

Trnovski gozd, zakladnica naravnih zanimivosti

Naj bo poletje ali zima, pomlad ali jesen, tu boste našli tišino miru, po kateri prav gotovo vsi hrepenimo. In tudi na Lokvah, majhni vasici, ki leži v dolini na severozahodnem delu Trnovske planote, je poskrbljeno za ljubitelje tenisa, golfa, za pohodnike, smučarje, skratka, za vse ljubitelje športa, rekreacije, pa tudi za ljubitelje miru in počitka. Tukaj se lahko pobližje seznanite z neobičajnim prehodom vegetacijskih pasov. Pojavom, ki je redek tudi v svetovnem merilu. Botanični in gozdni rezervat Paradana si je vsekakor vredno ogledati. K Paradani sodi tudi znana Velika ledena jama, iz katere so včasih pridobivali led in ga izvažali celo v Egipt.

Banjška planota

… ki je raznolika, razsežna, z zanimivo pokrajino in neokrnjeno naravo, vas bo prav gotovo privabila, da jo obiščete. Pravijo, da je to prostor, kjer se lahko sprehajate brez cilja, a odšli boste pod vtisom presenečenj. Tukaj so ceste in kolovozi, samevajoče domačije, kot ostanek preteklosti tipične alpske kašče, kamniti portoni in vodnjaki, očaral pa vas bo tudi vonj gozdnih sadežev, požirek kimlovega čaja ali kimlove kave, košček sira ali kozarec kislega mleka. Dobrote, ki jih ne gre prezreti.

Spodnji del Vipavske doline

Sliši se dobro, a je še boljše. Breskve, hruške, češnje, kaki jabolka (zlato jabolko), fige. Sladko in sočno. Tu sta zemlja in podnebje, ki sta naklonjeni rasti in dozorevanju sadežev. A tu je tudi vinska trta, tako naša, tako vipavska. Zelen, pinela, rebula, in malvazija, sauvignon in chardonnay, pa merlot, kabernet sauvignon in barbera – široka ponudba vin, znanih in svetovno uveljavljenih sort, potrjuje staro resnico, da je zgodovina Vipavske doline vezana na zgodovino vinske trte. Bela vina – svež sadni okus z zaznavno in prijetno kislino; rdeča vina – bogata z ekstrakti in primerna za dolgotrajno zorenje. Vse več vinogradnikov in kletarjev se zavzema za ponovno uveljavitev rebule, ki je v tem delu Vipavske doline bolj doma, kot si mislimo. Zapeljala vas bo tudi bogata kulinarika, kjer je čutiti vpliv kraške, briške, vipavske, furlanske, italijanske kuhinje in kjer pripravijo tudi mednarodne specialitete, ki vam jih ponujajo gostilne ob poteh vinske ceste spodnje Vipavske doline. Privoščite si lahko ocvirke, domače rezance (bleki) s pršutom in smetano, pršut in sušeno prato, štruklje, domači kruh. Ne gre pa izpustiti tudi obiska turističnih kmetij in osmic, ne da bi tudi pri njih okusili kulinarične dobrote, značilne za to območje.