Nekateri težko živijo v senci velikih in pomembnih. Drugi razmišljajo drugače in v sobivanju z njimi vidijo prednost. Ker se zavedajo svojih posebnosti, se ne čutijo ogrožene. Še več: radi povabijo medse, da se predstavijo, saj vedo, da srečanja osrečujejo. V to se boste lahko prepričali, ko boste obiskali panoramsko pot na Javorju, na meji med Zasavjem in Dolenjsko, blizu gradu Bogenšperk.

Javorje

Na mestu, kjer se cesta, ki vodi iz Šmartnega pri Litiji mimo gradu Bogenšperk, prevesi proti dolini reke Temenice in pelje naprej po Dolenjski, je pri kapelici odcep za Javorje. Čeprav sem se že velikokrat peljal tod mimo, je vselej ostalo le pri dobrih željah, da obiščem to idilično vasico. Pred letošnjimi prvomajskimi prazniki sem dobil prijazno povabilo na odprtje panoramske poti. Ko sem jo obiskal, sem bil navdušen, zato navajam nekaj glavnih podatkov, ki naj služijo v pomoč, če bodo Javorje nad Šmartnim pri Litiji cilj vašega naslednjega izleta.

Vas Javorje leži na nadmorski višini 560 m, na skrajnem južnem delu nove občine Šmartno pri Litiji in meji z občino Ivančna Gorica. Na južnem robu proti Dolenjski jo zapira hribovje, ki se vleče od ljubljanske kotline prek Janč, Trebeljeva in Obolna do Osrence nad Javorjem, kjer se nato spusti v dolino izvira reke Temenice. Na severnem delu proti Štajerski oziroma Zasavju se nad vasjo dviga hrib Straža, ki naj bi dobil ime po stalni vaški straži v času turških vdorov. Na Pančičevem vrhu, vzhodno od vasi, so odkrili ostanke ognjišča, nekaj črepinj in terase iz obdobja mlajše železne dobe.

Druga svetovna vojna je Javorje in njegove prebivalce usodno zaznamovala. Mejna črta, ki je razdelila Slovenijo med Nemčijo in Italijo, je potekala po grebenu južno od vasi. Zavarovana je bila z žičnato ograjo in z minami. V vasi pa je stala utrjena nemška postojanka. Po okupatorjevem ukazu so morali vaščani leta 1942 sami porušiti nekaj stanovanjskih in gospodarskih objektov in celo podružnično cerkvico sv. Roka iz 17. stoletja na Felič vrhu, ker so stali na območju razmejitvene črte.

Na podružnični šoli je nameščena razgledna tabla z najosnovnejšimi podatki o panoramski poti Javorje.

V krajevni skupnosti Javorje, ki obsega vasi Javorje, Leskovico in Vrata ter zaselke Felič Vrh, Vodice in Perovo selo, dandanes prebiva dobrih sto prebivalcev. Središče dogajanja predstavljajo prav Javorje, kjer sta tudi baročna farna cerkev Marijinega Vnebovzetja iz 17. stoletja (omenjal jo je že Valvasor) in podružnična osnovna šola. Značilnost Javorja je tudi bogata kulturna dejavnost, v kateri izstopata folklorna in dramska skupina.

Panoramska krožna pot Javorje

Mejna črta, ki je pred šestimi desetletji usodno ločila nekdanje sosede, je postala mesto srečevanja Zasavcev, Dolenjcev in drugih, ki jim je pri srcu hoja po idiličnih, še neznanih kotičkih Slovenije. Otvoritev poti je bila 1. maja letos – s pohodom, ki bo po zagotovilu organizatorjev in ob zadovoljstvu udeležencev postal tradicionalen.

Panoramska pot se začne pri šoli v Javorju (na njej je plošča z orisom poti) in večinoma poteka po mejnem območju med občinama Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica. Dolga je 6 kilometrov. Ker je krožna, se lahko vsak obiskovalec sam odloči, v kateri smeri jo bo prehodil. S poti se odpirajo izredno lepi razgledi na Dolenjsko in Zasavje, ob lepem vremenu pa seže pogled vse od Triglava do Trdinovega vrha in od Snežnika do Pohorskega pogorja.

Pod vrhom Osrence naletimo na ostanek nemške opazovalnice, s katere je bilo mogoče nadzorovati širšo okolico.

Ob poti so tudi ostanki opazovalnih stolpov iz druge svetovne vojne, saj je trasa poti speljana po “graničarski stezi”, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali nemški vojaki za varovanje meje med takratnim nemškim in italijanskim okupacijskim območjem.

Predstavljamo opis poti, ki jo začnemo v smeri proti zahodu. Od šole se podamo po lokalni makadamski cesti Javorje – Debeče, mimo kmetije. Po poldrugem kilometru zapustimo cesto in se usmerimo v levo proti jugu. Po slabih 50 metrih smo že na opuščeni “graničarski stezi”. Pot se nato obrne proti vzhodu. Zdaj nas čaka poldrugi kilometer vzpona po grebenu proti najvišji točki poti do vrha Osrence s 710 m nadmorske višine. Od tod se pot zlagoma spušča do izhodiščne točke.

Če se nam mudi, lahko na križišču zavijemo v levo ter se po strmi stezi prek Biča spustimo v Javorje. Lahko pa pot nadaljujemo desno, mimo zaselka Gornji Vrh in se po razgledni lokalni makadamski cesti spustimo do zaselka Felič Vrh. Na križišču zavijemo desno in nadaljujemo pot do razgledne točke – Lectovega gradu. Od tod imamo Javorje kot na dlani. Na izhodiščno točko k javorski šoli se vrnemo po udobni makadamski poti.

Dostopi

V Javorje se lahko pripeljemo z avtomobilom iz smeri Litija, skozi Šmartno in mimo gradu Bogenšperk. Od tod je po dveh kilometrih vzpona na desno odcep za Javorje. Iz dolenjske smeri je pomembno križišče v Radohovi vasi (na cesti med Ivančno Gorico in Trebnjim), kjer zavijemo proti Litiji. Po nekaj kilometrih se cesta začne vzpenjati. Na vrhu zavijemo levo za Javorje. Druga možnost iz dolenjske smeri pa je skozi Stično do Debeč, od koder je še 4 kilometre vožnje po dobro vzdrževani makadamski poti (primerno za kolesarje).

Tisti, ki vam je ljubša hoja, lahko izberete katero izmed pešpoti. Najbolj znani sta planinski poti iz Šmartnega pri Litiji mimo Bogenšperka (Badjurova krožna pot) in Lavričeva pot, ki poteka iz Stične prek Pristave in Debeč. Ob njih boste spoznali vasi in zaselke v osrčju Slovenije, kjer je zaradi težkih življenjskih razmer vedno manj ljudi, ki še vztrajajo na svoji zemlji. So zelo prijazni in zanimivi sogovorniki.

Idilična vasica Javorje, kjer dobiš občutek, da čas teče počasneje kot v dolini. (predlagam spomladanski motiv ali zimsko-pomladnega z bogatim ozadjem)- na prvi pošti.

Najprimernejši čas

Panoramska pot Javorje je primerna v vseh letnih časih in za vse starosti. Označena je z ličnimi lesenimi tablami. Opozarjajo na razgledne točke, od koder seže pogled daleč po Dolenjski pokrajini, proti Zasavju in alpskim vršacem. Na razglediščih so postavljene klopce, kjer je vredno prisluhniti ptičjemu petju ali preprosto tišini.

Dolžina izleta

Pot lahko prehodimo v dobri uri in pol. Če si privoščimo razglede in počitke na lepo urejenih počivališčih, pa je to lahko poldnevni izlet. Pri prijaznih domačinih se lahko tudi okrepčamo z domačimi dobrotami.

Alternativa

Za vse ljubitelje gradov posebno doživetje ponuja obisk znamenitega gradu Bogenšperk, ki je tesno povezan z Janezom Vajkardom Valvasorjem. Okolje, v katerem stoji grad in v čigar neposredni soseščini so tudi Javorje, je sam takole opisal v Slavi Vojvodine Kranjske: V deželnem jeziku se grad in gospostvo Wagensperg imenuje Bogenšperk; leži na Dolenjskem, štiri milje od Ljubljane.

Ta grad je še eden tistih starih gorskih gradov, sezidanih na visokem hribu sredi gozdov. Ima razgled daleč na visoke snežnike proti Koroški in Štajerski, čist in zdrav zrak, sicer ne ravnine, kljub temu pa polja po hribih, okusno sadje vsake vrste češnje so štiri ali pet na enem peclju – v bližini vinske gorice in nedaleč od gradu lep črn in rumen marmor, ki sem ga na svojem mestu že popisal.
Na gradu je vrsta zbirk, ki so vredne ogleda. Med njimi so: zbirka noš, geološka, geodetska in lovska zbirka ter še druge znamenitosti, ki so povezane z nekdanjim lastnikom tega gradu – Valvasorjem.
Srečno pot in veliko lepih doživetij!