Shakespeare je tragedijo o Macbethu, škotskem kralju, zaslepljenem z voljo do moči, in njegovi oblastiželjni Lady Macbeth, napisal med letoma 1599 in 1606.

Škotski general Macbeth na poti z boja domov s svojim sobojevnikom Banquom sreča čarovnice, ki mu prerokujejo, da bo postal kralj v svoji domovini. V domačem gradu s soprogo Lady Macbeth skujeta zaroto proti dobrem kralju Duncanu. Krvavemu umoru kralja sledi prelivanje krvi, da bi se novo ustoličena kralj in kraljica, katerih spletke so ostale neodkrite, obdržala na oblasti. Pokopljeta ju lastni pohlep in volja do moči, ki ju potegne v blaznost in povzroči njun propad.

V gledaliških krogih velja vraža, da je Macbeth prekleta igra in da izgovarjanje njenega imena prinaša nesrečo, zato jo imenujemo kar z imenom “škotska igra” ali pa MacB., glavna lika pa označujejo kot gospoda in gospo M.

Verdi je opero Macbeth po Shakespearjevi tragediji napisal leta 1847.

Južnoafriški gledališki režiser Brett Bailey je Macbetha postavil po svoje. Zgodbo si je zamislil kot zgodbo v zgodbi gledališke skupine beguncev iz Demokratične republike Kongo v nekem begunskem taboru. Opero je priredil po svojem okusu.

Kot pravi sam: “V Kongu nikoli ne bo miru. Komaj je ena od milic premagana, že se pojavi nova, kot zmaj z neskončno glavami.”

Iz dvorane pridemo ne samo pretreseni in vzneseni, temveč tudi navdušeni nad tem, kako je Shakespeare kreativno navdihnil Verdija, ta pa Bretta Baileyja. Rupert Christiansen, Telegraph

Odlični vokali. Pretresljiva zgodba. Zanimiva postavitev. Nikoli več ne bom ista, kot sem bila pred predstavo.  Anja V.

Preberite tudi: Macbeth