Sprašujete nas, koliko prtljage nosimo s seboj, kako izbiramo hotele, prevozna sredstva, skratka kako potujemo.

Prtljago nosimo v dveh velikih nahrbtnikih, Sara pa ima še manjši nahrbtnik za šolske potrebščine in igrače. Vrednosti nosi Sabrina v torbici, jaz pa majhnem nahrbtniku. Nazadnje smo na letališču stehtali vse skupaj: dobrih 40 kilogramov. Imamo skoraj za en nahrbtnik stvari, ki jih ne potrebujemo prav pogosto: pelerine, vetrovke, teniske, mreže proti komarjem ipd. Ampak brez njih vseeno ne gre, zato jih pač nosimo s seboj.

Oblačil imamo le toliko, koliko jih potrebujemo za nekaj dni, saj je perilo povsod možno oprati in posušiti. Na poti se oblačila precej zdelajo, zato garderobo obnavljamo sproti. Stara oblačila damo ljudem, za katere je videti, da jih potrebujejo, uničena pa zavržemo.

Hotele izbiramo skoraj najcenejše. V ogled sobe gresta Sabrina in Sara, ki izvedeta »sanitarni« pregled. Soba mora biti dovolj čista, ne smrdljiva in dovolj poceni. Seveda pa te kriterije prilagajamo glede na lokacijo, saj je soba v naravnem rezervatu na Borneu povsem drugačna, kot hotel v Singapurju ali šotor v avstralski puščavi. Najcenejša soba je bila 1 EUR v Nepalu, najdražja pa 85 EUR v Avstraliji. Skoraj vedno poskušamo ceno še znižati.

Prevažamo se z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi od kamel do avtodomov. Organiziranih izletov, ki jih ponujajo agencije se ne udeležujemo. Znamenitosti si raje ogledujemo sami, brez vodiča.

Dnevi na potovanju se precej razlikujejo eden od drugega, glede na državo v kateri smo in glede na to kar pač počnemo tisti dan. Nekaj tipičnih dni:

Indonezija, otok Gili Air. Po sadnem zajtrku, ki nam ga prinesejo na verando bungalova, se dve šolski uri učimo. Nato gremo na plažo, kjer se gremo dopustnike. Popoldan se znova učimo dve uri. Zvečer gremo na pečeno ribo v restavracijo na plaži in sprehod. Pred spanjem se igramo in beremo.

Nepal, treking. Po himalajskem zajtrku se dobimo z našim nosačem in zakorakamo v hladno himalajsko jutro. Hodimo skoraj ves dan, med hojo si pasemo oči nad čudovitimi razgledi in se čudimo nad življenjem, ki ga živijo domačini v teh klimatskih razmerah. Pozno popoldan pridemo v gorsko vasico, se namestimo v hotelu, večerjamo in pod debelimi odejami zgodaj zvečer utrujeni zaspimo.

Indija, kjerkoli. Po pikantnem zajtrku stopimo iz hotela na cesto, kjer nas že pričakuje kakšna »milijarda« ljudi. Med ljudmi in kravami se prerivamo ves dopoldan. Po pikantnem kosilu iščemo prostor, kamor bi se skrili pred množico. Ker tega v Indiji seveda ni, se znova ujamemo v ulično norišnico in tako do pikantne večerje. Zvečer se učimo, beremo ali gledamo televizijo, ki je v vsaki hotelski sobi v Indiji.

Singapur. Po kontinentalnem zajtrku stopimo v mestni vrvež. Hodimo med nešteto restavracijami in trgovinami. Zunaj je tako vroče in vlažno, da vsake pol ure pobegnemo v klimatizirano nakupovalno središče, kjer lažje zadihamo. Za kosilo izbiramo med tisoči azijskih dobrot. Popoldan se še malo sprehajamo in kmalu pobegnemo v klimatizirano sobo.

Avstralija, outback. Zbudimo se v šotoru, nekje v avstralski divjini, veseli, da nas ni ponoči odpihnilo. Sredi noči sem moral zabijati kline, ki jih je močan veter iztrgal. Zunaj že čakajo muhe, roji muh. Kadarkoli in kjerkoli se ustavimo, pridejo in napadejo. Na srečo smo se oskrbeli z naglavnimi mrežami, tako, da smo sedaj videti kot čebelarji. Jemo zaprti v avtu, ali pa z mrežami na glavah. Med celodnevno vožnjo uživamo vsi po vrsti, punci med poslušanjem pravljic, midva med opazovanjem pokrajine.

»Čez dvajset let boste bolj razočarani nad tem, česar niste naredili, kot nad tem, kar ste. Dvignite sidro, odplujte iz varnega pristanišča, sprejmite tuje vetrove v vaša jadra. Raziskujete, sanjajte, odkrivajte.«