fbpx

Potepanje po Trinidadu in Tobagu

Eksotična potovanja, Potopisi, Potovanja, Reportaže

Trinidad in Tobago (The Republic Trinidad and Tobago-TT) je mlada otoška država nastala z osamosvojitvijo od Angležev leta 1962. Trinidad je bil odkrit leta 1498, ko je tam ob svojem potovanju pristal Chrisopher Columbus, kasneje pa so ga kolonizirali Španci. Otoka sta zamenjala kar nekaj vladavin, od Špancev, Britancev, Francozov do Nizozemcev in nazadnje spet Angležev.

Državo sestavljata dva naseljena otoka, večji Trinidad in manjši Tobago, zraven pa spada še 21 manjših otokov, ki niso ali so redko naseljeni. TT leži ob Atlantskem oceanu v južnem Karibskem morju, oddaljen le 11 km od Venezuele v južni Ameriki. Najdemo jo v skupini Mali Atili ali južnemu delu Karibskega otočja.

Prebivalstvo je ocenjeno na okoli 1,3 milijona, uradni jezik je angleščina, valuta TTD trinidadski dolar (1 USD/6TTD). Država spada v skupino razvitih in je na 40 mestu z visokim dohodkom na prebivalca. Industrijsko so bogati predvsem z nafto in plinom, so pa edina država z aktivnim nahajališčem naravnega asfalta.

Tobago in Trinidad

Tobago je otok, namenjen predvsem turizmu, ponaša se s številnimi lepimi plažami in zasebnimi turističnimi naselji, Trinidad pa ima bolj razvito industrijo, tu leži glavno mesto Port of Spain in tu je središče večine delovnih mest. Struktura prebivalstva je zelo pestra, predvsem zaradi zgodovinskega naseljevanja s sužnji iz Afrike in Indije.

Prebivalstvo

Sedaj največ ravno njihovih potomcev, med prebivalstvom pa najdemo še Evropejce in Američane, manjši delež pa predstavljajo še potomci domorodnih indijskih plemen Carib in Arawak. Pestro strukturo prebivalstva odraža tudi različna verska pripadnost. Največ je pripadnikov binkoštne cerkve, sledijo rimokatoličani in hinduisti, najdemo pa še veliko drugih verstev.

Podnebje

Za konec le še podnebje, poletno tropsko podnebje, kjer se letno izmenjujeta dve obdobji in sicer sušno in deževno, vsako po šest mesecev. Letne temperature dosegajo od najmanj 22 do največ 34 stopinj. Otoka sta hribovita, najvišja NMV znaša 960 m. Trinidad prekriva 40 % deževna pragozda, kjer raste približno 350 vrst dreves, rastlinja in sadnega drevja.

Jedi, bogate s tropskimi začimbami

Pa še to. Glede prehrane ni težav, polno je sodobnih raznovrstnih gostinskih objektov s pestro izbiro, do ulične nizko cenovne ponudbe kot je tradicionalna jed » Routi« in juha s prašičjim repom in nogicami. So pa jedi kar bogate s tropskimi začimbami.

Denar

Poleg njihove valute je v uporabi US dolar, vse povsod se lahko zamenja evro, pa tudi s plačilnimi karticami ni problem. Telekomunikacijska omrežja so sodobna in je internet dostopen vse povsod. Vozi se po levi strani, promet je zelo gost, vozniki pa zelo strpni in je nesreč zelo malo. Koles in motorjev ne vidiš, osebna vozila pa so velika in pretežno korejska in japonska.

Socialno družbene razmere

TT je dokaj socialna država, šolstvo in zdravstvo je brezplačno, vsak upokojenec dobi vsak mesec bonus 600 US dolarjev, ne glede na višino pokojnine. Starejši nad 65 let imajo še veliko drugih ugodnosti kot je brezplačen javni prevoz in brezplačen dostop do raznih vsebin, ki so sicer plačljive.

Standard je dokaj visok, plače so nekje od 3 do 5 tisoč US dolarjev. Država ni zdravstveno tvegana, potrebno pa je imeti določeno mejo pri prehrani. Osebno sem na prstih dobil majhne kožne izpuščaje. V lekarni sem za 40 centov (brez zdravstvene izkaznice ali dokazila o zavarovanju v tujini) dobil tabletke in je alergija čez tri dni zginila.

Odločitev je padla, gremo!

Za potovanje na Trinidad-Tobago smo se doma pogovarjali in odločali kar nekaj časa. Nazadnje je hčerka le vprašala, ali bi z mamo res šla ali ne. Žena je bila še nekoliko zadržana, jaz pa odločen, res bi zelo rad šel. S tem smo sklenili načrt, hčerka pa je uredila vse potrebno. Naj omenim, da je temu potovanju veliko pripomoglo naše prejšnje poznanstvo z g. Ianom Taylorjem, župnikom župnije Tunapuna na Trinidadu in nekaj verniki iz navedene župnije.

Začetek potovanja in časovni zamik + 6 ur

Naše potovanje se začelo 8. oktobra 2019 zgodaj zjutraj. Najprej iz Lendave do Dunaja, od koder smo poleteli do Toronta in od tam do letališča Piarco internacional na Trinidadu, kamor smo srečno prispeli še isti dan, malo pred polnočjo. Vsekakor moram povedati, da nam je to uspelo zaradi časovnega premika + 6 ur.

Ob opravljeni formalni mejni in carinski kontroli je sledilo prisrčno snidenje z našimi gostitelji, ki so poskrbeli za prevoz do njihovega doma oz. našega začasnega prebivališča, le 15 minut vožnje od letališča, v mestno četrt Arima.

Prvo prijetno presenečenje, temperatura ozračja + 26 stopinj, na svidenje topla oblačila in dober dan poletje. Kljub temu, da je v času našega obiska vladalo deževno obdobje, nas no to prav nič motilo. Dežnika ne potrebuješ, saj so temperature zelo prijetne, vsakodnevne plohe  so kratkotrajne in ne vplivajo na dejavnosti, sploh pa ne na kopanje v morju ali bazenu.

Gostitelji so za nas poskrbeli z lahkim prigrizkom in pripravili vse potrebno za udoben počitek in bivanje stanovanjski hiši zakona Erice in Antony Hall. Vsi prostori so klimatizirani, na stropih prostorov pa visijo tudi ventilatorji.

Kljub napornemu potovanju spanec ni bil dolg, notranja pričakovanja neznanega naredijo svoje. Takoj po jutranji toaleti čim prej ven v neposredni stik z novim svetom. Prva jutranja, za nas opoldanska kavica, zunaj na majhnem dvorišču, pod soncem, obkroženim s palmami in žvrgolenjem ptic.

Občina Tacarigua

Občina Tacarigua je poseljena z nizkimi stanovanjskimi hišami, brez hrupa, prijetna za bivanje in počitek. Na dvoriščih, zelenicah, ob pločnikih, trgih in drugi krajih se bohotijo visoke palme in veliko drugega tropskega zelenja. Presenetljivo veliko je število raznovrstnih ptic kot so: Škrlatni Ibis, Cocrio, raznovrstne papige idr., ki še posebej pričarajo tropski raj. Nastanjeni smo pri zakoncih Hall, žena na ulici Palm Avenue, Cassleton Gardens.

Že naslednji dan priprave na preselitev. Domačina imata veliko dela, saj morata v avto spraviti veliko stvari za tridnevno bivanje na plaži Atlantskega oceana. No nista edina, zraven so še župnik Ian, zakonca Castro pa Maria in Jodie. Potovanje do naše prve počitniške točke traja 4 ure, prevozimo otok po širini na jugovzhodni del do turističnega kraja Blanchisseuse.

Na začetku so mestne ulice še kar v redu, cesta skozi deževni gozd pa se vzpenja do višine 800 m. Cesta je sicer asfaltirana, a na mestih zaradi plazov še komaj prevozna. Pred ciljem se ustavimo na kosilu v domači restavraciji Richard’s Baand Shark na najlepši plaži Trinidada, Maracas Beack. Velik zaliv, morje svetlomodre barve neskončno veliko nežnega peska, palme in sonce ter zelo visoki valovi, zaradi česar je izobešena rdeča zastava. Kljub temu je kar nekaj kopalcev v morju, ki uživajo na valovih.

Zasebna vila z veliko tropskega zelenja

Še 15 minut in parkiramo pred zasebno vilo z veliko tropskega zelenja, zunanjim bazenom, le 30 m nad valovanjem Karibskega morja oz. Atlantskim oceanom. Do plaže in morja vodi le dvajsetih lesenih stopnic, ti ob našem bazenu. Pogled se ustavi na mehkem pesku, valovanju in šumenju morja, v zraku pa je čutiti vse polno tropskih okusov.

Doma večkrat gledaš oddaje o tropskih deželah in si ustvariš svoj film, a ko to resnično doživiš, je to nekaj nepopisnega. Enostavno, naravno, prečudovito. Voda biserno čista, daleč na okrog pred teboj le ocean, zadaj pa tropski gozd. Kamor ti seže pogled ni nikogar, saj gre za zasebno posestvo, kraj, kjer najdeš svoj notranji mir in neposreden stik z naravo.

Ležiš v gugalnici na terasi, lahko se dotakneš listja palm, banan, kakava in drugih tropskih rastlin, prisluškuješ šumenju morja in spevu ptic. Kopanje izbiraš bazen z navadno vodo ali ocean, temperatura vode v bazenu konstantno okrog 26 stopinj, če dežuje ali sije sonce ni pomembno. Ocean pa ima tukaj zelo močen tok, zato je lahko voda zelo razburkana in previdnost ni odveč. Pozoren moraš biti tudi na izpostavljenost soncu in primerni zaščiti kože. Trije rajski dnevi z neskončnim notranjim mirom, ki si ga shraniš v neki kotiček srca in se sredi hrupa k njemu zatečeš tudi doma.

Vikend je bil namenjen obiskovanju svetih maš v župnijski cerkvi St. Charles, ki se nahaja v okraju Tunapuna, predmestju Port of Spaina, glavnega mesta Trinidada in Tobaga. Ker gre za vernike katoliške cerkve, so maše vsebinsko enake našim, vendar ob nedeljah trajajo bistveno dalj časa in so izpolnjene s polno glasbe in življenjskega ritma, kar jim daje poseben čar.

Posebnost je tudi to, da se med mašo posvetijo vsakemu posamezniku. V duhu odprtosti so tako glavno petkovo večerno mašo posvetili svojim gostom iz R Slovenije oz. moji družini. Župnik je na kratko predstavil našo družino in Slovenijo. Ko nas je povabil do oltarja v cerkvi, so vsi navzoči vstali in nam kar nekaj časa ploskali. Ker smo vedeli, kaj nas čaka, smo se že prej dobro pripravili za nastop. Najprej je bila predstavljena cela družina in naše malo mesto Lendava.

Slovenska zastava

Ker hčerka tekoče govori angleško je slikovito opisala državo iz katere prihajamo. Na to smo razprli slovensko zastavo, pojasnili pomen grba in barv. Zastavo Slovenije smo župniji darovali v spomin na naš obisk. Ne le maševanje, pozitivna so druženja vernikov, še posebej mladih. Po vsaki maši v prostorih župnišča organizirajo zelo veliko raznih delavnic in predavanj, športne in rekreacijske dejavnosti, osrednje mesto pa pripada njihovemu glasbenemu ansamblu. V sklopu župnije deluje tudi dekliška šola » Giris RC School«.

Otok Tobago

Naslednji ponedeljek spet zamenjava lokacije in pot na otok Tobago. Ženska družba je odpotovala z letalom, moški del ekipe pa najprej z avtomobilom do trajektne luke v Port of Spain in potem s čisto novim trajektom do glavnega mesta Tobaga, Scarborough. Naša nastanitvena destinacija je bila razkošna vila v sklopu ogromnega letoviškega kompleksa »Tobago Plantation Villas«.

Gostitelji so za nas izbrali vilo s pomenljivim imenom »Easy as 123«. Gre za veliko območje na jugovzhodu otoka, neposredno ob Atlantiku, kjer pa zaradi zelo skalnate obale, kopanje ni možno. Na sedanjem počitniškem območju so nekoč bile plantaže sladkornega trsa, sedaj pa je poseljeno s počitniškimi vilami, ogromnim igriščem za golf, hotelom St. Magdalena Grand Beach, veliko je tropskega zelenja, območje ima še jezero in urejen zelenice. Gre tudi za rezervat za ptice, različne avtonomne živali, ne manjkajo niti krokodili-črni Kajmani.

Do plaže smo morali z avtomobili, vendar promet ni gost in do najlepše plaže na Tobagu potrebujemo le 10 minut. Že sam dostop po asfaltni cesti skozi tropski gozd pove, da prihajaš na posebno mesto. In res, kako opisati vso to lepoto tropskih dreves: ogromno vrst palm, kaktus, bambus, bananovci, mangovci in tudi zelo strupenega Munchineela, nizkega grmičevja, rož ter drugega zelenja.

Strupeni list Munchineele

Že ob dotiku s sokom listja Munchineele dobiš izpuščaje na koži, zaradi česar so na drevesih opozorilna obvestila. In ob tem dolga peščena plaža »Pigeon Point Beach», ki se nahaja tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine, te prevzame v trenutku, ko stopiš na obalo oceana in zakorakaš po mivki gladki, kot moka.

Plaža se razteza skozi blagi zaliv, morje ni globoko in kopanje je varno tudi daleč vstran od obale. Kaj si še lahko zaželiš, zelenje, morje, ki spreminja barvo, sonce in veliko sence. Poskrbljeno je tudi za vse druge potrebe, tudi sladoleda.

Koralni greben

In pika na i, izlet z malo ladjo na odprti ocean do koralnega dna. Ladjica se zasidra, vsi pa se spustimo v modro-zeleno vodo. Ker je globina le do največ 1,5 m, na dnu čutiš pesek in korale. Neverjetno, a vendar resnično. Med domačini velja legenda, da se tisti, ki se kopajo na tem delu odprtega oceana nad tem belim peskom pomladijo za celih 10 let!

In ko med počasno vožnjo uživaš v panorami, ugotoviš, da morje nenehno spreminja barve od različnih odtenkov modre, zelene, bele, cel spekter mavričnih barv.

Ko smo se od Tobaga po štirih dneh poslovili, se je moški del spet vrnili s trajektom. Ob izplutju ob 04.00 uri zjutraj smo doživeli še neverjeten sončni vzhod, kot bi se sonce in morje želita objeti.

Zadnji del naše avanture je obisk vrtnarije in bazenskega kompleksa » La Vega – Garden Center«. Pot do tja traja 2 uri, proti jugu po avtocesti do San Fernanda, kjer zavijemo levo proti osrednjemu goratemu delu otoka. Ko zapustimo avtocesto in zapeljemo po navadni cesti v osrčje deževnega gozda se začne prava pustolovščina.

Kljub vsem oviram in pastem na cesti prispemo na cilj z nepoškodovanimi avtomobili. Sonce je visoko in temperatura je dosegla 34 stopinj. Za ogled vrtnega centra ni prav primerno, vendar vztrajamo, saj je po ogledu sledila osvežitev v dveh velikih bazenih. In spet vse okrog sonce, palme, svežina divjine in neskončen spokoj.

Le ob dihu vetra slišiš življenje pragozda. Območje je redko poseljeno, saj cesta poteka skozi deževni gozd, pokrajina pa je hribovita. Hiše oz. lesene barake pričajo, da tu živijo potomci sužnjev, ki so jih nekoč pripeljali sem iz Indije.

Nasvidenje Trinidad in Tobago – veliko hvala vsem

Naša avantura hitro mine, pride čas slovesa. Najprej sveta maša v župnijski cerkvi. Župnik se uradno v imenu vseh zahvali, da smo bili njihovi gostje. Med mašo je veliko glasbe s pridihom Karibov, njihove domače glasbe Kalipsa in sambe. Drugi del je druženje z domačini polno glasbe in plesa. Sodobna telekomunikacija nam je omogočila, da ni manjkalo niti naše Avsenikove: »Na Golici» in še nekaj drugih narodnih. Ure minevajo, a nikomur se ne mudi, vsi bi še neskončno vztrajali. Tudi ko smo pri družini Hall naše kovčke že naložili v vozili, se naši gostitelji le težko sprijaznijo, da je res čas za slovo. Na letališču opravimo formalnosti, preden se odpravimo na letalo, le še pomahamo v dokončno slovo oziroma morda še kdaj ponovno snidenje.

Božo


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] s Tomom Vebrom
    Tom Veber, svobodni umetnik in kulturni delavec pravi: "Izčrpan sem, zmeraj težje najdem ravnovesje med delom in prostim časom. Kot svoboden umetnik je moje delo, in posledično s tem povezan zaslužek, velikokrat podvrženo negotovosti."
  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]