Potepanje po Nepalu in Tibetu, 1. del

Tritedenska avantura po čarobnih krajih Azije 17. november 2009 ob 08:02
Katmandu/Čitvan – MMC RTV SLO

Jutranja zarja se je v daljavi že pomešala s smogom. Kljub zgodnji uri topel zrak, kričanje številnih taksistov, smeh neučakanih popotnikov. Dobrodošli v Katmanduju!

Te počitnice sem že skoraj dobesedno sanjala. Pa kje si našla Nepal in Tibet, je bil prvi od najbolj pogostih komentarjev, ki sem jih poslušala pred odhodom, drugi pa je bil že malo bolj naklonjen: Uuau, Tibet! Če sem kaj pričakovala? Niti ne, želela sem predvsem užiti vsak dan posebej.

Nekaj dejstev o Nepalu
27-milijonski Nepal, “ujet” med velikanki Indijo in Kitajsko, se razprostira v smeri vzhod – zahod, pri čemer je severni del gorat, tu počivajo najvišje gore sveta, južni del pa bolj položen. Nepalci, velika večina so hindujci, močna pa je tudi budistična skupnost, se lahko pohvalijo kot domovina kar osmih od skupno štirinajstih osem- in večtisočakov. Sam Katmandu ima okoli milijon prebivalcev, sicer pa Katmandujsko dolino, v kateri skupno živi okoli milijon in pol ljudi, sestavljata še Lalitpur in Bhaktapur. Večina prebivalstva govori nepalski jezik, zelo močan pečat mestu pa daje kultura Newarcev.

Nepal ima bogato zgodovino, zanimivo pa je, da, v nasprotju s svojimi sosedami, ni bil nikoli pod kolonialno nadoblastjo. Po 240 letih kraljevine, kot zadnji je bil leta 2005 okronan kralj Gjanendra, ki je potem po množičnih protestih maoistov in drugih strank aprila 2006 odstopil, se je dve leti pozneje, po prvih volitvah aprila 2008, preoblikoval v republiko. Predtem je v Nepalu deset let divjala državljanska vojna, v kateri je umrlo več kot 13.000 ljudi.

Hupanje, ki ne pozna počitka
Prva vožnja po katmandujskih ulicah je, vsaj delno, že razkrila utrip te ene najrevnejših držav: hupanje nešteto miniavtomobilov, predvsem pa motorjev, avtobusov in rikš, pisanost nizkih stavb, drobceni prebivalci s sijočimi očmi, pomanjkanje košev za smeti, ki ima za posledico precejšnjo nastlanost po ulicah, pri čemer pa je to odvisno od ure dneva. Po nočnem čiščenju so pločniki čisti, čez dan pa hitro »ozaljšani« s tem in onim papirčkom in še s čim.

Katmandu je zelo razprostrto mesto, nima visokih stolpnic, povečini so ceste v zelo ubogem stanju, gneča je ves dan nepopisna, hrupa še več, a je tako toplo mesto, vsaj zame. Nepalci so res prijazni in zelo drobceni, zato so prizori, ko se jih v enega izmed majhnih suzukijevih vozil nagnete vsaj šest, nekaj čisto vsakdanjega.