Na ocenjevanje je prispelo več kot 60 potic, zelo različnih, tako po obliki kot po vrsti nadeva, zato so morali prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor knjig o poticah, mag. Marlena Skvarča, senzorična preskuševalka živil, ter Janja Strašek, svetovalka za zdravo prehrano v Termah Krka, ki so strokovno komisijo sestavljali, dosledno slediti smernicam iz pravilnika ocenjevanja, da so lahko izbrali najboljše.

»Letošnje tekmovanje je pokazalo, da je bila odločitev za malo bolj zaostreno obliko ocenjevanja pravilna, saj so se avtorice in avtorji potic množično odzvali. Veseli nas, da je med poslanimi izdelki večina pravih potic in ne štrukljev oziroma koncev, kot jih ponekod imenujejo, kakor je bilo lani. Razmeroma malo je bilo letos orehovih potic, ki so klasične, veliko pa je bilo poskusov inovacij, med katerimi so nekatere zelo pozitivne, vendar se jim vidi, da na tehnološkem področju še malce zaostajajo. Recimo, kombinacija s korenjem je odlično izhodišče za prihodnje in je lahko velika spodbuda za vse avtorice in avtorje, da se še tehnološko izpilijo in bo Slovenija dobila neko novo, zelo zanimivo vrsto velikonočne potice. Druga letošnja inovacija pa je uporaba suhega sadja, pri čemer je treba povedati, da gre samo za tehnološko inovacijo, sicer je to že zelo star, tradicionalen nadev. Po eni strani me je malo motilo, da se tekmovalci niso odločili za več pehtranovih potic, po drugi strani me pa prav to veseli, saj pehtran zdajle še ni zrel, uporaba tistega iz zamrzovalnikov pa se ni obnesla najbolje. Vesel sem, da se festival nadaljuje že drugo leto. Tako lanski kot letošnji rezultati nas navdajajo z optimizmom, da smo na Dolenjskem, na Gradu Otočec, dobili eno dobro, visoko kakovostno tekmovanje v peki potic,« je po koncu ocenjevanja povedal predsednik komisije, prof. Bogataj.

Na Otočec so na ocenjevanje prispele najrazličnejše potice. (Foto: Andrej Križ)

Mag. Marlena Skvarča je dodala: »Zadovoljna sem z letošnjo bero. Pri poticah velja, da toliko kot je gospodinj, toliko je različnih receptov. Vsaka ima svojo skrivnost. Danes smo srečali nekaj poskusov novosti. To nas je zelo razveselilo, zato ker vidimo, kaj vse se skriva po mestih in podeželju, kjer so dobre gospodinje, ki si upajo svoj izdelek poslati na ocenjevanje. Pričakovali smo bolj velikonočne potice, kot so orehova, rozinova, lešnikova, rožičeva, pehtranova, dobili pa smo zelo različne okuse. No, tudi orehovih je bilo kar nekaj, nekatere z dobrimi okusi in s kvalitetnimi surovinami, kar se je takoj čutilo v okusu. Bilo je veliko sodobnih okusov: kokos, čokolada, eksotično sadje. Čokoladne so bile posebne po tem, da je ta pogosto prevladala in prekrila druge okuse. Tega pa nočemo, ker hočemo harmonične okuse. Mogoče je ta prevlada okusa čokolade ali recimo kokosa sodobni trend, ampak večina si kot velikonočno predstavlja bolj tradicionalne potice. Pogrešala sem rozinovo potico. Pehtranovih je bilo manj kot lani, manj pa je bilo tudi kakšnih posebej oblikovanih. Izstopale so potice s suhim sadjem, ki so bile letos prvič prinešene na Otočec. Dobili smo tudi korenčkove, ki so bile lani tehnološko nekoliko drugače pripravljene, sicer pa smo okušali zanimive kombinacije, tudi za ta letni čas. Malo mi je manjkala zastopanost vseh pokrajin. Nismo okušali, na primer, makove potice, čeprav je nekaj poskusov bilo, a ne najbolj posrečenih. Slovenskih zeliščnih potic ni bilo veliko, mogoče je krivo dejstvo, da je letos v tem letnem času tudi drugačno vreme. Sicer so bile potice letos lepo oblikovane, vendar nam ni vedno uspelo povezati obliko z okusom – nekatere so bile lepe, druge so bile bolj okusne. Ocenjevati je treba tako zunanji videz kot okus, potica se mora lepo rezati, kar je težko, če tehnološko ni dobra. Kadar je preveč nadeva, je potica preveč pacava in ni lepo grizna, vedno mora biti pol testa – pol nadeva, enakomerno razporejeno. Pri najbolje ocenjenih poticah se je pokazala tudi lepa tehnološka izdelava. Če ima potica naziv po nekem nadevu, se mora ta čutiti, dodaki so samo pika na i. Moram pohvaliti, da potice letos, razen nekaj izjem, niso bile presladke. Pri tem ne gre le za zdravstveni vidik, gre tudi za to, da potem druge komponente pridejo bolj do izraza.«

Po restavracijah Term Krka svojim gostom pogosto ponudijo tudi kleno domačo potico, ki je po zagotovilih Janje Strašek, svetovalke za zdravo prehrano, vedno zdrava. »Potica je zdrava, če je pripravljena iz kakovostnih surovin, pravilno pečena in v pravi meri zaužita. Potice ne jemo vsak dan, jemo jo ob praznikih. V potico je treba dati kanček ljubezni in je potem še slajša in toliko bolj zdrava,« je povedala in dodala: »V času praznikov, zlasti za veliko noč in božič, v Termah Krka pečemo potice za naše goste in tudi za zunanje. Naši slaščičarji potice večinoma naredijo iz orehov, rozin, znana pa je potica iz suhih sliv, ki jo pripravljajo v Šmarjeških Toplicah. Potico torej ponudimo našim gostom, domačim in tujcem. Zelo cenijo, če jim ponudimo domačo tradicionalno jed. Ob tem jim tudi razložimo, kakšna jed je potica in kako je pečena. Veliko gostov jo hoče potem odnesti še s sabo domov, tudi po okroglih potičnikih sprašujejo. Ko smo danes ocenjevali potice, so morale biti vse karakteristike zelo dobre. Če je kakšna potica izstopala v negativno smer, je bila lahko znotraj vrhunska, a je bilo toliko točk odbitih za zunanji videz, da preprosto ni prišla v ožji izbor. Med najboljšimi so samo take, pri katerih je vse vrhunsko: tekstura, aroma, vonj, povezanost skorje, sredice in nadeva. V ustih se vse zlije v neko harmonijo in pusti prijeten občutek. Takšno človek z užitkom zadrži v ustih, pomelje in si želi, da bi občutek trajal. Takih je bilo kar nekaj, na srečo pa so imele tudi lepo zunanjost, zato so bile dobro ocenjene.«

Strokovna komisija med ocenjevanjem prispelih potic: prof. dr. Janez Bogataj, mag. Marlena Skvarča in Janja Strašek (navedeni z desne) (Foto: Andrej Križ)

Kako se je strokovna komisija odločila, katere potice so jo najbolj prepričale, s čim so namazane, iz katerega dela Slovenije so jih pripeljali in kdo so njihovi avtorji, bomo izvedeli na jutrišnji (v četrtek, 29. marca) sklepni prireditvi 2. Festivala velikonočne potice na Gradu Otočec, ki se bo začela ob 10. uri. Obiskovalcem se obeta prijeten priložnostni kulturni program, ki ga bo, tako kot lani, povezovala priljubljena televizijska voditeljica Bernarda Žarn. Seveda bo pomagala tudi pri protokolu, s katerim bomo okronali kraljico letošnjih potic. Njo in vse druge bomo v restavraciji otoškega gradu tudi razstavili, tako da si bodo obiskovalci lahko od blizu ogledali in kakšen košček zanesljivo tudi pokusili.

Obiskovalci bodo imeli priložnost izbrati pravo domačo potico, da bodo z njo – in ne z industrijsko – zaokrožili dobrote na velikonočni mizi. Tudi letošnje razstavljene potice bomo namreč jutri na koncu prireditve po enotni ceni ponudili v nakup gostom in prijateljem festivala in Gradu Otočec, ki se bodo udeležili prireditve, celoten izkupiček pa namenili Območni organizaciji Rdečega križa za pomoč družinam v stiski, ki sicer v prihajajočih praznikih svojim otrokom ne bi mogle privoščiti niti kruha, kaj šele potice.

Enako kot lani je častno pokroviteljstvo 2. Festivala velikonočne potice na Gradu Otočec tudi letos navdušeno sprejel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, ki je v pismu podpore Festivalu zapisal »Slovensko potico, kot našo najbolj tradicionalno in kulinarično dediščino, ohranimo tudi za naše zanamce ter njeno prepoznavnost še dodatno ponesimo preko meja naše države kot Ambasadorko Slovenije.« Lani nam je s Festivalom uspelo vsaj malo prispevati k mednarodni prepoznavnosti kraljice sladic in jo na najboljši možen način podpreti, zato z veseljem sporočamo, da je bila ob koncu leta uradno potrjena tudi specifikacija za Slovensko potico z zajamčeno tradicionalno posebnostjo.

Na slednje kaže tudi zgodbica, ki jo je ena od avtoric (danes še ne vemo, katera, ker so vse potice vodene pod šiframi) priložila potici.

Takole pravi: »Babica je vzela zadnjo belo moko za velikonočno potico, potem je ni bilo več, le še zmesna in temna moka je pri hiši, ki bo vse do prve žetve ječmena odganjala lakoto. Prejšnje leto tudi orehov ni bilo kaj prida. Zato je v velikonočno potico dodala tudi še zadnje suho sadje. Za veliko noč se ne sme čutiti pomanjkanje. Vse je pripravljala z veliko ljubeznijo in zvila najslajšo dobroto, ki jo je dala v lončeno potičnico. Tudi jaz, njena vnukinja, sem zavila potico s taboljše moke z vso ljubeznijo in uporabila sestavine, ki jih je imela na razpolago babica. Čez leto velikokrat spečem potico iz pirine, ajdove in še kakšne moke. Prav tako tudi kruh. Za veliko noč pa mora biti na mizi bel kruh iz krušne peči in praznična potica. Kot je babica naučila mene velike skrivnosti kraljice sladic, sem tudi jaz naučila hčerko, ki z veliko ljubeznijo dodaja tudi nova znanja svoji potici.«

Danes, ko je strokovna komisija za tesno zaprtimi vrati okušala potice, se je Grad Otočec kopal v soncu. Čeprav vremenska napoved za jutri ne obeta ravno takšnega dne, bo tu gotovo spet zasijalo, saj ob dobrih delih vedno ogreje srca. Bodite z nami. V podporo slovenski potici, naši tradiciji in ponosu, ter v pomoč tistim, ki jim je usoda obrnila hrbet. Jutri bodo potice dobile vesele obraze, imena, pokazale se bodo pridne in spretne roke, ki so jih mesile. Vstopimo v letošnje velikonočne praznike s prijetnim druženjem in dobrim delom. Na Gradu Otočec je vse pripravljeno.