Hrib križev, Kryzių Kalnas, se nahaja 12 km severno od majhnega industrijskega mesta Siauliai in predstavlja litvanski romarski center. Na majhnem hribu je posejanih na stotine križev v spomin krščanski religiji in litvanski narodni identiteti. Velikosti in oblike križev se močno razlikujejo. Nekateri so skrbno izrezljani iz lesa, drugi oblikovani iz železa, dosežejo vse od treh metrov višine do najmanjših, ki premorejo le nekaj centimetrov. Romarji na njih puščajo molilne vence, slike Jezusa Kristusa in svetnike ter fotografije litvanskih zavetnikov.
mrs. Darcy: “Litva je krasna dežela, vredna obiska. Vreme je malo hladnejše kot pri nas, tako da kakšne hudo tople pomladi ne pričakuj in kar vzemi kaj konkretnega za obleči. Njihova valuta je litas (lahko kupiš že na Poljskem, če greš z avtom), cene pa so bile nekdaj noro nižje kot pri nas, zdaj pa se je to že precej uravnalo. Mislim, da so edinole bolj osnovne stvari (hrana itd.) še vedno cenejše kot pri nas. Ob prestopu meje prestopiš tudi časovni pas (so eno uro naprej). Znamenitosti je veliko za pogledat, priporočam Trakkai. Znamenit je tudi litovski jantar; nakit z jantarjem lahko kupiš vsepovsod po zelo ugodnih cenah. Litva ima tudi veliko lepih jezer, ob katerih je precej razvit turizem. Veliko je tudi raznih zdravilišč in toplic, zanimivo je recimo mestece Druskininkai tik ob poljski meji.”
Mesto Siaulia so v 14. stoletju okupirali teutonski vitezi in v istem času se je razvila tradicija postavljanja križev v znak litvanske obrambe pred tujo nadvlado in kot miroljuben upor litvanskih katolikov pred zatiranjem. Največ križev je zraslo med kmečkim uporom v letih med 1831 in 1853. Do 1895 jih je bilo najmanj 150 in v letu 1950 več kot 400 velikih in nekaj sto manjših.
Pod nemško nadvlado med drugo svetovno vojno je bilo mesto močno uničeno. Med 1944 in 1991, ko je Litva razglasila svojo neodvisnost, je bila del Litvanske sovjetske socialistične republike pod Sovjetsko Zvezo. Hrib križev so Rusi večkrat poskušali uničiti. Zažigali in lomili so križe ter nanj privlekli kupe smeti, vendar so jih Litvanci vedno znova postavili nazaj in jim dodajali nove. Šele 1985 je hrib zaživel v miru in njegov glas se je razlegel po celem svetu. Danes ga vsako leto obišče mnogo romarjev, Papež Janez Pavel II ga je obiskal septembra 1993.
Vir fotografij: Pixabay, Stockpholio
