fbpx

S spalnikom v Budimpešto in nazaj – vikend pobeg

Mesta, Potovanja, Zanimivosti

V soboto zvečer sva odšla s spalnikom v Budimpešto. Z eno nočitvijo v Budimpešti in dvema nočitvama na vlaku je bil podaljšan vikend več kot odličen izbor.

Zakaj vlak, in ne avto ali letalo? Ti ne bi bilo udobneje?

Želela sem si drugačne pustolovščine. Vedno se mi je zdelo potovanje z vlakom, s spalnikom, kot korak v preteklost. Kot v starih filmih. Želela sem si udobje spalnice zamenjati za udobje zaradi razgleda. Zaradi kreiranja novih občutkov, novih spominov, novih zvokov.

Zakaj ležišča, in ne navadni sedeži?

Želela sem si. Nikakor drugače. Vstopnice sem kupila že pred tremi meseci, ker sem res želela potovati ponoči, s spalnikom. Enakomerni udarci ob tirnice, vetrič skozi okno in potovanje pokrajine, mest, krajev. Želela sem spati na vlaku. Mogoče so mojo željo spodbudili nostalgični filmi.

Kaj pa cena vozovnice?

O strošku sem razmišljala tako. Če bi šla z avtom, bi povprečno porabila 1 rezervoar bencina, plačilo cestnine in parkirnine v Budimpešti. Ker bi bila utrujena od vožnje, bi bila samo ena nočitev v Budimpešti premalo. Potrebno bi bilo rezervirati bivališče vsaj za dva dni, če ne še za kakšen dan več. Za povratno vozovnico v 4 posteljnem spalniku sem odštela 86,00 eur.

Koliko časa potuje vlak iz Ljubljane v Budimpešto?

V soboto zvečer sva z možem, vsak s svojim nahrbtnikom, odšla na železniško postajo. Popolnoma brez pričakovanj kako bo. V označenem vagonu in na označenem ležišču sva imela svoj okoli 9 urni svet. Toliko namreč je potoval vlak iz Ljubljane v Budimpešto.

Kako je z ležišči v spalniku?

Preprosto. V kupeju s šestimi ležišči nisva bila sama, štirje smo bili. Pa niti ni bilo moteče, pred spanjem je stekla beseda, tako da sva pozabila, da ni to postelja, kot sva jo vajena doma. Vsak med nami je dobil svežo rjuho, odejo in vzglavnik. Vseeno sem imela s seboj spalno vrečo, v katero sem se zavila, preden sem zaspala. Na vsaki strani kupeja so tri ležišča, v pograd postavitvi.

Bi ponovila izkušnjo?

Zanimivo je bilo. In bom ponovila podaljšan izlet še v kakšno drugo evropsko prestolnico. Sostanovalcev v spalniku si ne moreš izbrati, in če se prepustiš, in sprejmeš kogarkoli, potem postane potovanje prava dogodivščina. Tudi pričakovanj glede udobja ne smeš imeti previsoka, tako doživiš najboljše, kar izlet ponuja.

Brez javnega prevoza raziskovanje Budimpešte

Železniška postaja je bila dovolj blizu hotela, ki sva ga izbrala za postanek. Odločila sva se, da dva dni, ki sva jih namenila za raziskovanje Budimpešte, ne uporabiva nobenega javnega prevoza. Z nahrbtnikom sva se povzpela na Budim. Prišla sva do gradu s čudovitim razgledom na Donavo in Pešto. Po ogledu sva se spustila v predel Pešte, kjer sva prenočila v čudovitem butičnem hotelu ob veličastni Donavi.

Preberi tudi: Budimpešta – z vlakom že za 19 evrov

“Budimpešta je čudovita. Kaj je obvezno za videt? Otok Sv. Margarete, do katerega se popeljete z ladjico po Donavi, peš iz Budima v Pešto in nazaj preko mosta, katedrala (ne vem več, kako se ji reče), kjer je bil okronan avstrijski cesar, pa še neka pomembna cerkev, kjer je bil krščen sv. Štefan, seveda tudi velika in zelo lepa židovska sinagoga, lahko se jo pogleda tudi od znotraj. Njihov parlament je zgradba, ki te s svojo lepoto čisto šokira! Marsikaj lepega je za videti.”

Forum: Kam in kako na počitnice

Ali ste vedeli?

Reka Donava je nekoč bila meja med mestoma Budim in Pešta. Na eni strani ti dih jemlje madžarski parlament, na drugi grajski hrib, ki ju je leta 1849 povezal Szenchenyijev verižni most. Mesta so se združila leta 1873. Najprej so mesto želeli poimenovati Pestbuda, vendar je kasneje prevladalo bolj melodično ime, Budimpešta.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.