fbpx

Sejšeli – Mayita o kulinariki tam …

Aktualno

Kaj slastnega se je v raju na in katere 3 otoke morate nujno obiskati, sicer vaše sejšelsko popotovanje ne bo popolno?

Seveda pa mora, kot se za tropski svet spodobi, iz domačih in turističnih kuhinj tudi lepo zadišati! Želite vedeti, kaj je meni vsaj dvakrat na teden razživelo neučakane brbončice? Najbolj znameniti kari – hobotnični kari. ‘Curry’ je kulinarična bogatija, ki ne samo da popolnoma osvoji popotniško srce, ampak ga navda z željo po še. ‘Curry’ je jed indijskega izvora, polna mogočnih začimb, variacije pa vsebujejo piščanca, ribo, goveje meso, morske sadeže in podobno.

Nekaj najbolj okusnega, a hkrati tako enostavnega boste dobil v značilni poletni solati s prekajeno ribo in nastrganim mangom.

Nujno ne smete pozabiti na pokušnjo slavnega hobotničnega karija. 

Ko boste potovali po kateremkoli otoku na Sejšelih, se bo iz domačij vil vonj po ribah na žaru, saj je ribolov na Sejšelih tako obilen, da so morske specialitete, predvsem rdeči hlastač in tuna, na meniju lokalcev in turistov skoraj vsak dan. Te so kar precej začinjene, predvsem z indijskimi zelišči, ob ribi pa navadno pojedo veliko belega riža. Za sladico vam bodo največkrat postregli kaj preprostega, recimo narezano tropsko sadje, pečene banane v kokosovem mleku z vanilijo ali pa riž, kuhan v kokosovem mleku. Želodčki lačni zagotovo ne bodo ostali, vi pa boste do onemoglosti zadovoljeni. Če želite nazdraviti življenju z dobro pijačo, vam priporočam lokalno pivo Seybrew ali lokalno vino kalou ter prej omenjeni rum takamaka. Tisti, ki vam alkohol nikakor ne odgovarja, pa si boste lahko žejo potešili z doma narejenimi ledenimi čaji – najbolj znan od vseh je ledeni čaj iz limonske trave.

Z vami delim še svojih pet najljubših restavracij otoka Mahe. Na ostalih otokih vam priporočam, da jeste v gostiščih, kjer prenočujete, ali pa kar pri domačinih. Slej ko prej vas bo kakšen ob sproščenem pogovoru povabil k sebi domov. Restavracije: Bravo, Maria’s Rock Cafe, Del Place, Surfers Beach Restaurant in La Perle Noir. Za prelep zaključek dneva s penino v roki in z občudovanja vrednim sončnim zahodom pa se nujno odpravite v Bliss Hotel.

Na otoku Moyenne se starajo želve in živijo invazivni ptiči rasputini

Otok Moyenne je naravni rezervat, popolnoma zaščiten in vreden 34 milijonov dolarjev, a to še ne pomeni, da se popotnikova duša ne sme naužiti njegovih avtentičnih lepot. Najlažje boste do njega prispeli z najemom osebnega čolna ali pa če povprašate kakšnega domačina, da vas zapelje tja. Otok je za lokalce in nekatere turiste kraj za popoldansko preživljanje prostega časa in prirejanje piknikov – navadno se tam ne prenoči. Na otoku Moyenne živi veliko vrst ptic in drugih živali, poleg tega pa nudi dom 120 kopenskim želvam, ki jih lahko obiščete v tamkajšnjem parku. Ali si lahko predstavljate, da je najstarejša želva na otoku praznovala že 160. rojstni dan? Vidite lahko tudi ptiča, ki se imenuje rasputin in prihaja z Madagaskarja. Posebnost te vrste je v tem, da je izredno inteligenten in leti na zelo dolge razdalje. Naselil je vse otoke Sejšelov, Mavricija in Reuniona. Ptiči so izjemno invazivni in predstavljajo grožnjo vsem endemičnim pticam, saj so zelo tekmovalni in pokradejo vso hrano. Križajo se tudi z drugimi pticami, kar povzroča tveganje za izginotje endemičnih vrst! Otok so v preteklosti veliko obiskovali pirati in legenda pravi, da je na otoku zakopan zaklad v vrednosti 100.000 evrov! Ampak ne priporočam vam iskanja, saj naj bi ravno zaradi zaklada na otoku prebival zlobni duh, ki ga skrbno in silovito čuva pred morebitnimi najditelji.

Otok Moyenne predstavlja odlično idejo za popoldanski oddih in piknik s prijatelji.

Otok La Digue

O otoku La Digue bi lahko pisala romane, zapisala pa sem čutno pesem in jo delim z vami, v kolikor razumete angleški jezik:

A place where time passes slower

and you feel like you found a four-leaf clover.

Where heart sings its greatest joys

and silences mind’s unsettled noise.

Where Nature spoils you with its magnificent show

and the song of the Sea conquers your soul.

Otok me ni samo navdušil. Prevzel me je, do onemoglosti očaral s svojo majhnostjo, pristnostjo in avtentičnostjo. Tako me je prevzel, da sem se vsak podaljšan vikend odpravila na izlet tja! Je uro in pol vožnje s Cat Cocosom (vkrcate se v pristanišču v Victorii) oddaljen od otoka Mahe. Če vam smem podati eno primerjavo: otok Mahe je kot kraljica, ki kraljuje vsem otokom in ji pripada največ pozornosti. La Digue pa je kot najlepša princeska v kraljestvu, tiha in neopazna, ki s svojo milino razneži vsakega obiskovalca dvora. Na otoku La Digue se čas ustavi! Resnično!

Ko boste prispeli na otok, ne boste videli veliko vozil, naokoli pa se lahko prevažate z golfskimi avtomobilčki, prirejenimi za turiste. Moj osebni nasvet pa je: najemite kolo! Močno namreč verjamem, da ima prav vsak dovolj kondicije, da si na površini 10 kvadratnih kilometrov ogleda vse lepote, ki jih La Digue ponuja! Kolo si izposodite v gostišču, kjer najamete sobo ali kar bungalov. Iz srca priporočam gostišče Calou, ki ga lahko rezervirate na spletni strani www.airbnb.com. Za svojo hišico za dva boste odšteli 75 evrov, v kar je navadno vštet tudi zajtrk. Najbolj me je navdušila njihova skromna, a hranilno bogata kuhinja – vse, kar postrežejo, prihaja z njihovega vrta. So odličen vir informacij in v gostišču se zbirajo zares izjemni popotniki. Za tiste z malce bolj prefinjenim okusom in željo po pogledu na morje pa predlagam Chateau Saint Cloud, kjer boste za bungalov tik ob morju odšteli okoli 200 evrov. Kjerkoli na otoku si boste izbrali svoje prenočišče, verjetno ne boste razočarani, na voljo pa jih je res ogromno. Prebivalci tu namreč ustvarijo tako gostoljubno in sproščeno atmosfero, da boste kmalu pomislili, da bi se tudi sami preselili sem.

Mene je na otoku zelo, zelo navdušil lahek in izjemno miren vzpon na 333 metrov visok vrh Nid d’Aigle, ki v prevodu pomeni ‘orlovo gnezdo’. Najbolj me je pritegnil ravno zato, ker se tja ne odpravi veliko turistov in med vzponom srečamo zgolj peščico ljudi. Na pol poti na vrh se nujno ustavite na slastnem smutiju ali kakšni drugi osvežilni pijači v barčku Snack Bellevue, kjer vas bodo prijazni domačini od srca nasmejali, pred vami pa se bo razprostiral izjemen pogled na prelepe plaže in okolico.

Na otoku vas bodo navdušile plaže: Anse Cocos, Grand Anse in turistova najljubša – Anse Source D’Argent. Skoraj povsod boste na plaži našli ljubke lokale, kjer ponujajo paleto različnih smutijev, kokosovo vodo in koktajle. Če si kje ne smete delati načrtov, je to zagotovo La Digue. Usedite se na kolo in se prepustite cesti, da vas popelje do najlepšega kotička – ker vas bo! Vseeno pa ne smete mimo parka Union Estate Park, kjer si boste med vožnjo s kolesom lahko ogledali nasade zelišč, park kopenskih želv in pridobivanje kokosovega olja, ki ga stiskajo na tradicionalen način v kamnitem mlinu in s pomočjo pravega bika. Kokosovo olje je na otoku in nasploh v svetu izjemno cenjeno zaradi blagodejnih učinkov na telo. Kokosovo olje lahko uporabljate na neskončno načinov: kot masko za lase, hranilno olje za telo, za nego obnohtne kožice ali pa vsak dan z njim vsaj 15 minut izpirajte usta za bolj bele zobe. V kulinariki ga nujno uporabljajte kot olje za kuhanje, saj je ena redkih zdravih maščob, ki na visokih temperaturah ne prične tvoriti zdravju nevarnih trans maščob.

Na otoku La Digue jejte v najbolj znani restavraciji Fish Trap ali v kreolski Chez Jules. Predlagam pa tudi, da poskusite domače dobrote, ki jih ponudniki prenočišč največkrat priporočajo svojim gostom.

Otok Praslin

Otok Praslin sem obiskala zgolj bežno, je pa kar nekajkrat večji od otoka La Digue, zato vam za prevozno sredstvo priporočam najem avtomobila. Ponudnikov je na otoku kar nekaj, najbolj pa se priporoča Kreol Car Hire, ki je tik ob letališču. Poprosite jih, naj vam avto pripeljejo v pristanišče, če z otoka Mahe priplujete s prej omenjenim Cat Cocosom. Vožnja na relaciji Mahe–Praslin traja slabo uro, na relaciji Praslin–La Digue pa slabe pol ure, odvisno od stanja morja. Cenik in spored voženj si lahko ogledate na tej povezavi: www.catcocos.com, priporočam pa, da si vozovnico rezervirate kakšen dan prej. Med najbolj znanimi in priporočenimi prenočišči je Chauve Souris Relais, ki ne ustvari samo romantičnega počitnikovanja, temveč popotnik za trenutek pozabi na ves svet okoli sebe.

Največja zanimivost na otoku je zagotovo naravni rezervat Valle de Mai, kjer raste občudovanja vreden mistični ‘coco de mer’. To je ogromna vrsta kokosa, ki uspeva samo na otoku Praslin in na bližnjem otočku Curieuse, njegovi plodovi pa so zaščiteni, saj so izredno dragoceni. Določeno količino plodov naberejo domačini in jih večinoma prodajo kot posebne spominke, katerih cena lahko doseže tudi do 500 evrov. Plod običajno tehta okrog 20 kg, najtežji pa je dosegel celo 42 kg, zato velja za največji plod na svetu, ki tudi vsebuje največje seme na svetu. Zori do 7 let in je zato tudi izjemno cenjen zaradi redkosti. Nekatere legende celo pravijo, da je ‘coco de mer’ zaradi svoje oblike, ki spominja na ženske boke, pravzaprav prepovedani sadež v zgodbi Adama in Eve, Sejšeli pa naj bi bili tisti izvorni raj, o katerem smo prebrali že toliko napisanega.

Na otoku Praslin naletimo tudi na posebne, visoko cenjene črne bisere. Splača se obiskati farmo biserov, kjer boste spoznali, kako gojijo in skrbijo za ostrige, in si kupili nakit iz teh tako cenjenih biserov.

Coco de mer je ena izmed največjih znamenitosti Sejšelov. Njegova oblika spominja na srednji del ženskega telesa in po nekaterih legendah prestavlja prepovedan sadež iz zgodbe o raju Adama in Eve.

Vsekakor Sejšelov ne smemo podcenjevati, saj bomo – če se le znamo dovolj prepustiti vsemu, kar nam ponujajo – domov odšli popolnoma navdušeni. Čeprav je o Sejšelih napisanih toliko besed, ob vsakem novem obisku popotniku ponudijo nekaj novega in ta se vedno znova zaljubi vanje. Predlagam le okviren načrt prenočišč, turističnih ogledov in aktivnosti – nekaj prostora prepustite tudi trenutnemu navdihu. Šele tako boste uspeli zares okusiti bistvo Sejšelov ter vse novo in neodkrito, kar vam ti rajski otoki lahko ponudijo.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.